»Prepričani smo, da bo Turčija sprejela odločitev, ne vemo le, kdaj,« je na varnostni konferenci, ki se je udeležuje tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ocenil Kristersson. Kot je dejal, bo to odvisno od notranje politike v Turčiji in "sposobnosti Švedske, da pokaže svojo resnost", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralnosti maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu, pristopne protokole pa morajo ratificirati vse države članice.
Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic zveze, končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament. Vendar pa Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, med drugim z izročitvijo več oseb, ki jih Ankara obravnava kot teroriste. Pri tem gre v prvi vrsti za domnevne borce v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in privržence islamskega klerika Fethullaha Gülena.
Večina turških zahtev se sicer nanaša na Švedsko in ne na Finsko. Vendar pa je finski zunanji minister Pekka Haavisto na konferenci danes dejal, da se bo njegova država Natu pridružila skupaj s sosedo. »Finski se ne mudi v Nato tako zelo, da ne bi mogli počakati, da Švedska dobi zeleno luč,« je zagotovil Haavisto.
Švedska je v začetku decembra turškim oblastem izročila Mahmuta Tata, ki je v Turčiji obsojen na šest let in deset mesecev zapora zaradi članstva v PKK. Sredi istega meseca pa je nato švedsko vrhovno sodišče preprečilo izročitev turškega novinarja Bülenta Kenesa, ki ga Turčija obtožuje vpletenosti v poskus državnega udara leta 2016, kar je sprožilo kritičen odziv Ankare.
