Revizorji so ugotovili, da zakon o vodah ne zagotavlja sistemske ureditve določanja vodnih pravic, saj ne določa objektivnih kriterijev za določitev vrste vodne pravice. Imetniki vodnih dovoljenj še vedno ne plačujejo vodne pravice, ker ministrstvo več kot 18 let od poteka zakonskega roka ni pripravilo predloga izvršilnega predpisa, ki bi podrobneje uredil plačevanje vodne pravice.
Ministrstvo tudi še ni izdalo predpisa, v katerem bi določilo količinski prag, od katerega je treba za odvzem vode iz javnega vodovoda pridobiti vodno dovoljenje. Zato se vodno dovoljenje za rabo vode iz javnega vodovoda ne glede na količino odvzete vode ne plačuje, piše v danes objavljenem revizijskem poročilu.
Poleg tega je računsko sodišče v reviziji ugotovilo tudi vrsto drugih neučinkovitosti, ki se nanašajo med drugim na neenako obdavčitev rabe vode pri proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah, vzpostavitev sistema izplačevanja nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ter različno ureditev obveznosti odstopa dela plačila za koncesijo občinam v koncesijskih aktih. Opozarja tudi na neenako obremenitev proizvajalcev električne energije s stroški plačila za koncesijo.
Po oceni revizorjev ministrstvo pri zagotavljanju sistema okoljskih dajatev za rabo vode ni bilo učinkovito tudi v delu, ki se nanaša na pobiranje teh dajatev. Res je skrajšalo čas postopka izdaje vodnih dovoljenj za štiri mesece glede na leto 2010, vendar je postopek podelitve še vedno dolgotrajen in v povprečju za okoli pet mesecev presega dvomesečni rok za izdajo odločbe, kot je določen z zakonom o splošnem upravnem postopku, so zapisali.
Pri izvajanju gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo gospodarskih subjektov in uporabnikov ni zagotovljena enakopravna obremenitev s stroški vodnega povračila za vodne izgube v javnih vodovodih. Način obračuna tega povračila ni enotno in pregledno urejen, saj ustrezen predpis še ni bil sprejet, je med drugim ugotovilo računsko sodišče.
Poleg tega ministrstvo ni učinkovito upravljalo z zbranimi sredstvi okoljskih dajatev za rabo vode, saj ni ustrezno načrtovalo porabe sredstev sklada za vode. Prioritet porabe teh sredstev ni določilo v nobenem od aktov, prav tako nima kriterijev za izbiro projektov, ki se financirajo iz sredstev sklada. Zato ni zagotovljeno, da so v program sklada za vode vključeni tisti projekti, ki bi bili z vidika reševanja poplavne ogroženosti oziroma kakovosti stanja voda najbolj nujni, je zapisalo računsko sodišče.
Ministrstvo mora odzivno poročilo, v katerem bo navedlo popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, pripraviti v 90 dneh.
