Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je občino namreč že dvakrat pozvalo, naj sporni odlok o občinski taksi razveljavi. »Iz njegove vsebine je namreč razumeti, da gre za takso oziroma dajatev zaradi onesnaževanja lokalnega okolja, za predpisovanje katere pa občina ni pristojna,« so utemeljili na ministrstvu.
Ministrstvo zagrozilo z ustavno presojo
Ker se občina za poziv doslej ni zmenila, je ministrstvo že pristopilo tudi k pripravi predloga za oceno skladnosti odloka z zakonom o varstvu okolja oziroma ustavo pred ustavnim sodiščem. Ko smo o taksi, ki jo je občina nameravala začeti pobirati z začetkom letošnje visoke sezone, vprašali občino, nam je poziv ministrstva zamolčala. Zapisali so le, da takse ne bodo začeli pobirati, ker za to niso izpolnjeni pogoji. Bodo pa drug način za zaračunavanje skušali najti do prihodnje sezone, a glede na predpise očitno težko.
Sodeč po logiki postojnske občine bi si namreč takšne okoljske takse za polnjenje proračunov lahko omislili tako rekoč pri vsaki znamenitosti, kjer turisti za seboj puščajo smeti. A zakon o varstvu okolja je glede tega jasen. Vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja lahko določi le vlada. Je pa okoljska dajatev, kjer je dejansko upravičena, lahko prihodek proračuna države ali občine. Ministrstvo je zato v preteklosti že ukrepalo tudi proti drugim občinam, ki so želele zaslužiti na podoben način kot postojnska.
Nad »foto stop« turiste
Ima pa upravljalec znamenitosti pravico zaračunati vstopnino, če je znamenitost uredil za obiskovanje, oziroma parkirnino ali podobno nadomestilo, če uredi parkirišče oziroma določeno infrastrukturo.
Spomnimo, da si je takso v Predjami sicer prvi zamislil Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama, ki upravlja tudi Predjamski grad. Z njo je želel »kaznovati« turiste, ki v Predjamo pridejo le na »foto stop« in ne obiščejo gradu, po možnosti pa tudi nič ne zapravijo, temveč le »kradejo« parkirne prostore. Takšnih naj bi bilo ob določenih dnevih celo tretjina. Po njegovem predlogu bi si pobrano takso tretjinsko razdelili upravljalec, lokalna skupnost in občina.
Občina pa je nato plačilo takse (dva evra za osebna vozila, 50 evrov za avtobus) predvidela za vse turiste, ne glede na to, ali obiščejo grad oziroma koristijo usluge drugih ponudnikov, ker da vsi »obremenjujejo okolje in infrastrukturo«. Pobrana taksa pa bi šla le krajevni skupnosti, občini pa za pokritje stroška pobiranja.
Državni spomenik mora biti javno dostopen
Na takšen odlok so se ostro odzvali tudi na ministrstvu za kulturo, kjer so ocenili, da taksa za obiskovalce, ki plačajo vstopnico za grad ali jamo pod gradom, ne bi bila upravičena, sploh ker se je najemnik, družba Postojnska jama, prav zaradi obremenjevanja okolja, ki ga povzročaj obiskovalci, že sama zavezala vlagati 45.000 evrov na leto v lokalno infrastrukturo. Hkrati so opozorili tudi, da ne bi smela nobena taksa omejevati javne dostopnosti do državnega spomenika.
