Strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi vedno znova poudarja, da so za obiskovanje gora potrebna posebna znanja, in če nismo vešči rokovanja s tehničnimi pripomočki, kot so cepin in dereze, se v zasnežene gore, posebej na nekoliko zahtevnejše ture, podamo le skupaj s primerno usposobljenim vodnikom. »Planinci so danes v večini dobro opremljeni, lahko rečemo s popolno zimsko opremo, ki pa je ne znajo zadovoljivo uporabljati oziroma ne poznajo vseh dobrih in slabih lastnosti opreme ter se v določenih primerih napačno odzovejo, kar lahko vodi v nesrečo,« je kritičen Šerkezi. »Svetujemo, ne glede na izkušnje, da se udeležite plazovne delavnice in tečaja varnejšega obiskovanja gora pozimi, kjer lahko znanje osvežite ali pridobite prvo znanje in osnovne izkušnje. Postanite tudi član enega izmed planinskih društev, ki vas bodo znala pravilno usmeriti.«
Kakšno opremo potrebujemo?
Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v poletnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople brezalkoholne tekočine in hrane v nahrbtniku
Cepin in dereze sodijo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba in časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa pospravimo na nahrbtnik. Dlani morajo biti obvezno pokrite z rokavicami, roke in telo pa pokriti z zaščitnimi oblačili. »Cepin in dereze se pred uporabo na turi naučimo uporabljati,« pove Šarkezi, ki tudi opozori, da derezice niso primerna zamenjava za klasične 12-zobe dereze in so nevarne, če se uporabljajo v gorah oziroma tam, kjer je teren strm. »So pa odličen pripomoček za hojo po planinah, gozdnih poteh oziroma povsod tam, kjer v primeru izgube ravnotežja ni mogoče, da bi zdrsnili po pobočju.«
V nahrbtnik, seveda pod pogojem, da se ga predhodno naučimo tudi uporabljati, sodi plazovni trojček. Ta je sestavljen iz plazovne žolne, sonde in aluminijaste plazovne lopate ter je prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega planinca. »Pred turo se ga naučimo uporabljati na posebni delavnici,« pove Šerkezi in doda: »Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ta ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja. Statistika preživetja je pri zasutju v plazu zgovorna – največ možnosti za preživetje imamo prvih 15 minut po zasutju.«
