»Želimo si, da bi se znova vzpostavilo zaupanje med kulturnim sektorjem in ministrstvom, ki je bilo porušeno v preteklosti, deloma zaradi delovanja prejšnje vlade, deloma pa tudi zaradi epidemije,« je včeraj poudarila kulturna ministrica Asta Vrečko, ko se je ozrla na delo ministrstva za kulturo, odkar je junija nastopila nova vlada. »Sektor je bil zares v slabem stanju, prejšnji mandat je bil zlasti težak za nevladne organizacije in samozaposlene, zato smo se teh področij lotili najprej, enako pereča je bila tudi odsotnost resne kulturne politike, zaradi česar smo ustanovili nov direktorat za razvoj kulturnih politik.« Kot je dodala, se trudijo zaupanje graditi skozi dialog, tako z novimi dialoškimi skupinami kot tudi z raznimi posveti, med drugim na lokalni ravni. »Vsekakor ministrstvo ne more delovati na lastno pest, ampak mora podobo slovenske kulture oblikovati skupaj z vsemi deli sektorja, vključno z občinstvom.«
Med glavnimi nalogami, ki čakajo ministrstvo v prihodnjem letu, je sicer navedla prenovo medijske in muzejske zakonodaje, nadaljevanje podpore dvema pomembnima mednarodnima dogodkoma (častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu in priprava evropske prestolnice kulture v Novi Gorici), spremembe nacionalnega programa za kulturo in pripravo akcijskega načrta za njegovo izvajanje ter temeljito prenovo ureditve položaja samozaposlenih. »Za vse delujoče na področju kulture je treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje in socialne pravice,« je bila jasna ministrica.
Za manj prekarnosti
»Reforma statusa samozaposlenega je nujna,« pa je povedala Tjaša Pureber, direktorica direktorata za razvoj kulturnih politik. »Kajti od ustvarjalcev ne moremo pričakovati, da bodo delali vrhunsko umetnost, pri tem pa životarili na obrobju brez nekaterih osnovnih pravic, ki jih imajo drugi delavci – bo pa to zapleten postopek, saj je treba popraviti številne zakonske podlage.« Kot je pojasnila, bo zato omenjena reforma potekala v več korakih. »S spremembo uredbe o samozaposlenih bomo vsaj za začetek prilagodili pogoje za pridobitev statusa oziroma pravice do plačila prispevkov, saj mnogi samozaposleni zaradi epidemije skoraj dve leti niso delali, naslovili bomo še vprašanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti, poglobili pa tudi podporno okolje, recimo z dvigom razpisnih sredstev ali s prenovo štipendijske politike.«
Na dolgi rok želijo samozaposlenim zagotoviti jasno določene socialne in delavske pravice, ki bodo v splošnem primerljive s tistimi, ki jih imajo zaposleni v javnem sektorju, vključno z enakovrednim plačilom (ki ga zakon sicer zagotavlja že zdaj, vendar pogosto zgolj na papirju). Poenostaviti in olajšati nameravajo tudi administrativne postopke.
Najprej razprava, nato zakon
Kot je napovedal državni sekretar Marko Rusjan, bodo v sodelovanju z deležniki pripravili dve strategiji, ki bosta osnova za nadaljnje zakonske spremembe. Prva bo nacionalna strategija za muzeje in galerije, ki jih želijo »približati 21. stoletju«, druga se bo dotikala medijev, v njej pa naj bi opredelili ključna vprašanja, ki jih mora nasloviti zakon o medijih, kot sta denimo javni interes in definicija medija. »Trenutni zakon je star več kot dvajset let in ne ustreza več sodobnim razmeram.« Svetovalec ministrice za medije Lenart J. Kučič je dodal, da je sedanje stanje, ki je posledica dolgoletne odsotnosti urejanja tega področja, v mnogih pogledih nasprotno duhu zakona. »Glavne anomalije so sicer znane, prepoznala jih je tudi evropska komisija – to so pretiran vpliv politike, skrito lastništvo oziroma koncentracija lastništva, netransparentno oglaševanje oziroma poraba javnega denarja in napadi na novinarje,« je pojasnil.
V prihajajočem letu naj bi dokončali tudi vse potrebne postopke, da bi lahko leta 2024 začeli obe veliki investiciji – prenovo in dograditev stavbe ljubljanske Drame ter gradnjo NUK II, je dodal državni sekretar Matevž Čelik Vidmar. Že v začetku leta naj bi bil pripravljen tudi akt o združitvi dveh muzejev, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve.
