Prva lekcija je zaupanje javnosti: to je zelo krhko, kot bi bilo iz tankega stekla. Tako zlahka, kot je Golob pridobil javno podporo, jo lahko izgubi. Če bi se danes na voliščih odločali med njim in Bobnarjevo, bi on potegnil kratko.
Tako krhko je zaupanje – odvisno je od najšibkejšega člena, kot denimo lansiranje rakete v orbito. Zelo žalostno je bilo gledati predstavnike nove vlade na TV Tarči: zlahka in po nepotrebnem so izgubljali tla pod nogami in zaupanje volilcev. Gospa Urška je bila štirikrat vprašana isto vprašanje, pa nikoli ni nanj odgovorila. Kako ceneno in žalostno. Če narediš napako, jo moraš priznati in popraviti, ne pa iskati prozorne embalaže.
Še en dokaz, da smo po nepotrebnem vsak teden hodili na volišča: ta država ni organizirana po volji in v korist ljudi, ampak po meri poslovnih združenj v obliki političnih strank in povezav. Občani ne potrebujemo političnih strank, potrebujemo transparentno javno iskanje in imenovanje poštenih, odgovornih in sposobnih oseb, ki se jim podeli mandat za določena opravila pod budnim in neposrednim očesom javnosti.
In ko si bo civilna družba opomogla po novoletnih praznovanjih, bi kazalo, da se loti vsaj minimalnega napredka v političnem sistemu, ki ga bomo volilci z veseljem potrdili. Minister za notranje zadeve je lahko politik, vendar pa vodenje policije ne more biti politična izbira: vodstvo policije naj predlaga varuh človekovih pravic po posvetu s pravosodjem. Tako kot vsebinsko vodenje in odločanje v pravosodju ne spada pod ministrstvo za pravosodje, tako tudi vodenje policije ne more biti pod nekim ministrstvom. To je skregano z logiko, gre za konflikt interesov, saj so največja oškodovanja javnih sredstev možna le s strani vlade same in njenih bodisi nesposobnih ali kriminalnih sodelavcev.
Bojko Jerman, Dolsko
