»Veliko je hrupa zaradi naših napadov na energetsko infrastrukturo sosednje države. Da, to počnemo, toda kdo je to začel?« je na podelitvi nagrad v Kremlju vprašal Vladimir Putin in dodal, da kritike ne bodo ovirale ruskih bojnih nalog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske zračne napade je označil kot odgovor na eksplozijo na mostu, ki celinsko Rusijo povezuje s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Rusija je namreč odgovornost za eksplozijo pripisala Ukrajini. Prav tako je Putin obtožil Kijev, da je razstrelil daljnovode jedrske elektrarne Kursk in da ne dobavlja vode mestu Doneck na vzhodu Ukrajine.
»Če mestu z več kot milijon prebivalci ne zagotovite vode, je to genocid,« je dejal ter pri tem Zahod obtožil popolnega molka in pristranskosti do Rusije. »Takoj ko se premaknemo in naredimo nekaj v odgovor, pa se po vsem vesolju širi vik in krik,« je še dodal.
Ruska stran je poleg tega danes sporočila, da so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola sestrelile domnevno ukrajinsko brezpilotno letalo. »Zagotovo obstajajo tveganja, saj ukrajinska stran nadaljuje svojo politiko terorističnih napadov. Toda po drugi strani, informacije, ki jih dobivamo, kažejo, da se izvajajo učinkoviti protiukrepi,« je v odzivu na sestrelitev letala povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Ločeno od tega incidenta je Rusija aretirala dve osebi, ki sta obtoženi vohunjenja za Ukrajino na polotoku Krimu, je danes sporočila ruska varnostno-obveščevalna služba FSB. »FSB je ustavila nezakonite dejavnosti dveh ruskih državljanov, ki sta osumljena veleizdaje v obliki vohunjenja v interesu varnostne službe Ukrajine,« je navedeno v izjavi službe.
Borrell: EU nima ključnih obrambnih zmogljivosti za zaščito pred grožnjami
Ruska agresija proti Ukrajini je izčrpala zaloge orožja v EU in pokazala, da ta nima ključnih zmogljivosti za zaščito pred grožnjami na svojih mejah, pa je danes na obrambni konferenci v Bruslju izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Članice EU je pozval k večjemu sodelovanju na obrambnem področju ter nadaljnji podpori Ukrajini.
Po besedah Borrella je bila vojna v Ukrajini za mnoge v EU brutalna prebuditev. »Zavedamo se, da so se naše vojaške zaloge hitro izčrpale zaradi dolgoletnega premajhnega vlaganja, «je izjavil in dodal, da EU primanjkuje obrambnih zmogljivosti za soočanje z »velikimi grožnjami«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Soočamo se z grožnjami, resničnimi grožnjami, ki so nam blizu in (bodo) verjetno samo še hujše,« je na dogodku na Evropski obrambni agenciji (EDA) opozoril Borrell in države članice EU pozval k povečanju vlaganja v obrambo, krepitvi skupnih javnih naročil in naložb v tehnologije. »Zame je izbira očitna. Več moramo sodelovati, evropske vojske morajo med seboj več sodelovati,« je še dejal in pozval k nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti Rusiji.
Že dlje časa se znotraj EU pojavljajo pozivi, da bi morala Evropa okrepiti svoje obrambne zmogljivosti in bolj povezati svoje oborožene sile. EU je namreč pri zagotavljanju varnosti na celini v okviru Nata še vedno močno odvisna od ZDA.
Scholz: Jedrsko grožnjo Rusije nam je zaenkrat uspelo zajeziti
Nevarnost, da bi Rusija v vojni v Ukrajini uporabila jedrsko orožje, se je po zaslugi mednarodnega pritiska za zdaj zmanjšala, je v intervjuju za današnjo izdajo več nemških časnikov, ki so del medijske skupine Funke, ocenil nemški kancler Olaf Scholz. »Spremenila se je ena stvar, in sicer da je Rusija prenehala groziti z uporabo jedrskega orožja,« je v intervjuju dejal Scholz. Njegova izjava prihaja po tem, ko je Putin v nagovoru na letnem zasedanju kremeljskega sveta za človekove pravice v sredo dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le v primeru, da bo napadena.
Na vprašanje o spornih izjavah francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede zagotavljanja varnostnih jamstev Moskvi je Scholz medtem vztrajal, da bi morala biti prednostna naloga Rusije, da nemudoma konča vojno in umakne svoje vojake iz Ukrajine, poroča nemški Deutsche Welle.
»Res je, da potem sledi naslednje vprašanje, kako lahko dosežemo varnost za Evropo. Seveda smo se z Rusijo pripravljeni pogovarjati o nadzoru orožja v Evropi. To smo ponudili že pred vojno in naše stališče se ni spremenilo,« je dodal. Pri tem je poudaril, da si Nemčija v naslednjih petih letih želi razviti protiraketni obrambni ščit. »Trenutno se vlada pogovarja s proizvajalci različnih sistemov protizračne obrambe, da bi se pripravila na konkretne odločitve,« je pojasnil.
Ponovil je tudi, da bo njegova vlada povečala obrambne izdatke na dva odstotka BDP, kar bo vključevalo tudi širitev zračne obrambe s tako imenovanim nebeškim ščitom skupaj z drugimi članicami zveze Nato. Nemčija in več kot ducat partneric si namreč prizadevajo za skupno nabavo sistemov zračne obrambe, ki bodo zavezniško ozemlje varovali pred raketami. Med obravnavanimi možnostmi so izraelski sistemi protizračne obrambe Arrow 3, ameriški patriot in nemški Iris-T.
