Prvo srečanje slovenskega premierja Roberta Goloba in madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki stojita na nasprotnih političnih bregovih, je bilo prisrčno. Sredi Dravskega polja sta v slavnostnem vzdušju slavila začetek obratovanja daljnovoda Cirkovce–Pince, katerega osemdesetkilometrska trasa je bila končana po dobrih dveh letih. Z največjo investicijo Elesa (vredna je 160 milijonov evrov, od tega je 48 milijonov evropskih sredstev) je slednjič madžarsko elektroprenosno omrežje povezano tudi s slovenskim. Sodelovanje vlad različnih političnih predznakov bo na energetskem področju očitno pragmatično. Državi sta namreč zainteresirani za gradnjo plinovoda, ki bi povezal Slovenijo in Madžarsko. Premier Golob je optimističen, da bi takšen plinovod lahko dokončali še do konca mandata sedanje slovenske vlade.
Golob: Plinovod je svoboda za Madžarsko
Kot je pojasnil premier Orban, si želi Madžarska zmanjšati odvisnost od ruskega zemeljskega plina in išče nove plinske povezave tako s Slovenijo, Hrvaško kot tudi z Romunijo. Očitno se z željo po diverzifikaciji svojih energetskih virov Madžarska vsaj delno umika iz ruske orbite. Čeprav je s slovensko stranjo treba še razčistiti vprašanja o volumnu plinovoda, je interes za izgradnjo plinovoda med Slovenijo in Madžarsko vzajemen. Tudi Golob je izpostavil, da je treba doreči še vprašanja dimenzij plinovoda in njegove umeščenosti v prostor, bi pa ta nov energetski projekt med državama poskušali sofinancirati tudi z evropskimi sredstvi.
Slovenija bi čez plinovod do Madžarske pošiljala del zmogljivosti, ki jih dobiva iz Alžirije po plinovodih iz Italije, plinovod pa po Golobovih ocenah ne bi bil konkurenčen želeni bavarsko-avstrijski navezavi na terminal utekočinjenega zemeljskega plina na Krku. »Madžarski bo omogočil, da se osvobodi,« je o pomenu prihajajočega novega plinovoda dejal premier Golob, ki je sicer zavrnil odgovor na naše vprašanje, ali Slovenija podpira zamrznitev kohezijskih sredstev Madžarski, ker ta ni izpolnila 17 pogojev za njihovo sprostitev. »To bi bil predmet pogovorov,« je odgovor zavrnil Golob.
Proti Jugoslaviji se niso ozirali
Na pragmatično sodelovanje s Slovenijo je sicer pripravljen tudi Orban, ki dobremu sodelovanju s sosednjimi državami predvsem v negotovih časih pripisuje velik pomen. S slovenskim gostiteljem podpirata več investicij v visoko tehnologijo, prav tako pa sta dorekla oblikovanje skupnega sklada za razvoj madžarsko-slovenskega obmejnega območja. Skupen simbolični pritisk premierjev na velik rdeč gumb, s čimer je stekla elektrika med Madžarsko in Slovenijo, je tako predstavljal uvod v nadaljnje energetske projekte.
Vzpostavitev električne povezave med Madžarsko in Slovenijo je bila za Orbana zelo čustvena zadeva. Da je od njene zamisli do uresničitve trajalo več desetletij – Golob je za ta projekt slišal že v študentskih klopeh pred 35 leti – pa je Orban pripisal predvsem temu, da se na Madžarskem takrat niso ozirali proti Jugoslaviji. »Ljudje, ki so živeli na tem območju, in Madžari smo bili ločeni. Skoraj ni bilo prehoda med državama. Posledično smo gradili vse povezave vzhod–zahod, pa naj gre za plinovode, nafto ali elektriko. Takrat ni bilo smiselno graditi infrastrukture sever–jug,« je dejal Orban, ki je bil sicer prisoten tudi pri polaganju temeljnega kamna daljnovoda. Slovencem se je zahvalil, da so vztrajali pri tem projektu. Povezave, kot je nov daljnovod, so po oceni Goloba danes bolj pomembne kot prej, saj predstavljajo zanesljivost oskrbe, ki je sicer na kritični preizkušnji.
