V soboto nekaj po 22. uri sta v Brežicah trčila močno pijana voznika. Petintridesetletniku je alkotest pokazal 0,98 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, 58-letniku pa 0,58 miligrama. Obema so policisti odvzeli vozniško dovoljenje in jima prepovedali nadaljnjo vožnjo. Na žalost gre za dokaj tipičen primer na slovenskih cestah, saj največ prometnih nesreč pijani vozniki povzročijo ravno ob sobotah, in to ponoči, med 18. uro in polnočjo pa vse do šeste ure zjutraj, kaže statistika. Opiti vozniki povzročijo kar desetino vseh nesreč, letos približno 1400, je na okrogli mizi že šeste sezone iniciative Heroji furajo v pižamah navedel Matjaž Leskovar z generalne policijske uprave (GPU). »Pri nesrečah s smrtnim izidom je ta delež še večji,« je dodal. V preteklosti je kar tretjino takih nesreč povzročil opit voznik, letos je številka, na srečo, malenkost nižja. In še to: 90 odstotkov nesreč, pri katerih je prisoten alkohol, povzročijo moški, stari od 25 do 44 let. Kar tri četrtine je voznikov avtomobilov, desetina jih je v prometu udeleženih s kolesom. »Morda se vendarle raje odločijo, da gredo ven s kolesom, da ne bi izgubili vozniškega dovoljenja,« je razmišljal Leskovar. Sedem odstotkov predstavljajo še vozniki motornih koles in mopedov.
Akcija oziroma pobuda Heroji furajo v pižamah želi spodbuditi ljudi, da se ne usedejo pijani za volan, ampak pokličejo nekoga, ki jih bo trezen varno pripeljal domov. Prav temu je namenjen tudi tako imenovani herojski vavčer, ki ga najdete na spletni strani heroji.si. Prek njega svojemu bližnjemu ali prijatelju sporočite, da lahko vavčer kadar koli »unovči« tako, da vas pokliče na pomoč, ko bo alkohola preveč za vožnjo domov.
Alkohol ni problem samo v prometu
»Za naše okolje je zelo značilna mokra kultura,« razmišlja Karmen Henigsman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pivske navade se prenašajo iz roda v rod, do alkohola smo Slovenci izjemno nekritični, obenem je tudi zelo dostopen. Tako mladi kot odrasli Slovenci smo pri pitju alkohola nad mednarodnim povprečjem, kažejo raziskave. Vsak drugi odrasli pije čezmerno vsaj enkrat v letu, vsak sedmi petnajstletnik in četrtina sedemnajstletnikov pa pije alkohol vsaj enkrat na teden, kar je zelo pogosto in posebno problematično zaradi vpliva, ki ga ima na razvijajoče se možgane. »Treba je spremeniti odnos do alkohola nasploh, ne le v prometu,« opozarja Henigsmanova.
Za pijanost toliko izrazov, kot jih imajo Inuiti za sneg
»O naši družbi pove ogromno že samo to, koliko izrazov imamo za biti pijan – nažgan, nabasan, nažvižgan, nabrlizgan, v rožicah, vinsko utrujen … Skoraj toliko, kot jih imajo Inuiti za sneg,« je kruto resnico na sicer humoren način izpostavil antropolog, izredni profesor na ZRC SAZU Dan Podjed. Prepričan je, da je treba (čim prej) razbiti tudi našo iluzijo o »ideji moškosti«. Da je torej »pravi« moški tisti, ki pije, ki sede v avto, ko lahko še komaj sploh stoji, nato pa pelje domov. »Pravi moški si, če si odgovoren do sebe, do družine in tudi do družbe ter v takem stanju ne sedeš za volan,« je dal vedeti. Da pa se z mlado generacijo to spreminja in da dajejo upanje na lepšo, manj krvavo prihodnost, so se z antropologom strinjali vsi sodelujoči na okrogli mizi. »Trenutno namreč odrašča generacija, ki bo vzgajala starejše. Moramo ji prisluhniti,« je dodal.
Slovenci sicer radi iščemo poti, kako bi storili prekršek, ne da bi nas pri tem ulovila policija. Kar seveda ni v redu. Do 27. novembra letos je na slovenskih cestah umrlo že 86 ljudi, mnogi ravno zaradi alkohola. Povprečna koncentracija tega pri povzročiteljih nesreč se je od lani celo zvišala z 1,41 na 1,44 g/kg alkohola v krvi. »To je ogromno!« je bil jasen Matjaž Leskovar z GPU. Ob velikih količinah alkohola v organizmu pa moramo upoštevati, da njegova razgradnja zahteva čas in da se ga ne bomo »znebili« z globokim dihanjem, bruhanjem ali tekom na Šmarno goro. »Četudi gremo močno opiti spat okoli desetih zvečer, obstaja velika verjetnost, da bomo ob šestih zjutraj še vedno vozili pod vplivom alkohola,« je opozoril.
