Evropska komisija je objavila dolgo pričakovano oceno o izpolnjevanju 17 reformnih pogojev Madžarske na področju pravosodja, boja proti korupciji in bolj transparentnih postopkov javnih naročil, ki so predpogoj za sprostitev okoli 7,5 milijarde evrov zadržanih kohezijskih sredstev za Madžarsko. Napredek te države po oceni evropske komisije ni tolikšen, da bi članicam lahko predlagala sprostitev zadržanih sredstev.
Po drugi strani je komisija dala pozitivno oceno madžarskemu načrtu za okrevanje po pandemiji koronavirusa, s katerim želi vlada Viktorja Orbana pridobiti ločenih 5,8 milijarde evrov evropskih sredstev. Madžarska vlada s tem načrtom izpolnjuje postavljene pogoje o tem, koliko denarja namenja za zeleni prehod in digitalizacijo, a tudi na izplačilo teh sredstev vlada v Budimpešti za zdaj ne more računati. Za to bi namreč po oceni komisije morala izpolniti 27 meril na področju vzpostavljanja neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji.
Še veliko dela na področju pravosodja
»Usmeritev Madžarske je prava, a še nismo na cilju,« je ocenil evropski komisar za proračun Johannes Hahn. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynder pa je pojasnil, da bo komisija še naprej spremljala sprejemanje madžarskih reform, prav tako njihovo uresničevanje. Ključno ne bo zgolj sprejemanje reformnih zakonov, temveč tudi njihova implementacija, je pojasnil Reynder. Pri odpravi pomanjkljivosti nameravajo oblastem v Budimpešti pomagati.
V komisiji sicer ocenjujejo, da je bil prvič uporabljeni mehanizem za pogojevanje izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava velik uspeh. Če tega mehanizma ne bi bilo, tudi ne bi bili na točki, ko se je Madžarska obvezala za ambiciozne reforme, so ocenili. Toda predvsem na področju vzpostavljanja neodvisnosti pravosodja Madžarsko očitno čaka še veliko dela. Komisija pričakuje krepitev pristojnosti in vloge nacionalnega sodnega sveta, zagotovitev neodvisnosti vrhovnega sodišča, končanje revizij sodniških odločitev, po katerih se posamezen primer prenese na evropsko sodišče, in izključitev državnih oblasti iz pritožbenega postopka na navadnih sodiščih.
Blag odziv Budimpešte
Dva različna postopka glede sprostitve sredstev za Madžarsko iz evropskega proračuna sta danes imela približno podobno sporočilo: dokler država ne izpolni zastavljenih mejnikov na področju vladavine prava, denar v Madžarsko ne more steči. Evropska komisija se torej ni izneverila pričakovanjem evropskega parlamenta, da za zaščito evropskega proračuna ohranja trdo linijo do Budimpešte.
Odzivi iz Madžarske na priporočila komisije niso bili bojeviti. Čeprav se utegne izplačilo evropskih sredstev premakniti v prvo polletje prihodnjega leta, je bil pristojni minister za regionalni razvoj Tibor Navracis optimističen, da bo do izplačila denarja Madžarski prišlo že v prvih mesecih prihodnjega leta. To, da je sploh prišlo do odločitve evropske komisije o zadržanju sredstev, je pripisal predvsem nesprejetju vseh reformnih zakonov.
Bodo članice podprle komisijo?
S predlogi komisije se morajo sedaj strinjati države članice. Njena priporočila za zadržanje evropskih sredstev morajo sprejeti s kvalificirano večino, kar pomeni, da mora za to glasovati vsaj 15 držav članic, katerih prebivalstvo skupaj predstavlja 65 odstotkov vseh evropskih državljanov. Zaradi takšnega večinskega potrjevanja odločitve evropske komisije Madžarska ne more računati, da bi s pomočjo Poljske, ki ji je naklonjena pri vprašanjih vladavine prava, ali nove italijanske vlade, ki ji je ideološko sorodna, lahko preprečila sprejetje zamrznitve sredstev.
Vendarle za države članice odločanje o zadržanju evropskih sredstev za Madžarsko prinaša določeno tveganje. Budimpešta namreč že nekaj časa blokira potrditev 18 milijard evrov posojila za Ukrajino, s čimer bi uradni Kijev dobil denar za delovanje javne uprave, bolnišnic, šol, novih domov pregnanih Ukrajincev in tudi obnovo porušene energetske infrastrukture. Prav tako blokira potrjevanje novega globalnega davka na dobiček podjetij, saj je ta večji od aktualne madžarske davčne stopnje za gospodarske subjekte. In Finska in Švedska še vedno čakata tudi na madžarsko ratifikacijo pristopnih protokolov za vstop v Nato.
