Le kdo ne pozna navadne gardenije, sobne rastline, ki krasi okenske police marsikaterega doma. Rastlina izvira iz jugovzhodne Azije in v naravi zraste do tri metre visoko, umetno pa jo na Kitajskem gojijo že tisoč let. Ker lepo diši, se je seveda prijela tudi v Evropi, v angleških vrtovih se je začela pojavljati v 18. stoletju. In kaj ima dišeča sobna rastlina s prevarami, ki jih preganja policija? Neverjetno, ampak prevarantom je uspelo iz cvetov gardenije narediti nadvse cenjen, predvsem pa zelo drag žafran.
Španska policija je namreč v okviru akcije, ki jo je od lanskega decembra do letošnjega maja koordiniral Europol, razbila kriminalno mrežo preprodajalcev molekularno spremenjene gardenije. Ekstrakt gardenije in žafran sta si namreč zelo podobna tako po videzu kot po barvi in celo molekularni zgradbi. Samo ena, točno določena molekula je drugačna, in ta loči gardenijo od žafrana. Običajen potrošnik tega še opazil ne bi, ker pa žafran seveda kontrolirajo pristojne ustanove, ki znajo ločiti ekstrakt gardenije od žafrana, mojstri prevar to molekulo izločijo in tako naredijo skoraj neprepoznaven umetni žafran. Z eno pomembno razliko. Žafran je drag ko žafran, saj raste na poljih, prašniki njegovih cvetov pa se pobirajo ročno. Gardenijo se lahko goji, pobira in predeluje industrijsko. Se pravi, da je nekajkrat cenejša. Dobički prevarantov so lahko enormni. V Španiji so vzeli pod drobnogled tri podjetja, aretirali enajst ljudi in zasegli 10 ton umetnega žafrana. Če bi ga tudi prodali kot žafran, bi zaslužili 750.000 evrov. To pa še ni vse. Taka prevara je lahko nevarna za javno zdravje. Ekstrakt gardenije so prevaranti namreč uvažali iz Kitajske. Povsem legalno iz tamkajšnjih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo barv za lase. Seveda tovrstni izdelki niso podvrženi tako strogemu nadzoru inšpekcijskih služb. Torej so ljudje svojo paeljo začinili s snovjo, ki bi bolje pristajala njihovim pričeskam kot pa krožnikom na družinskem kosilu.
Umetno starano vino
Umetni žafran pa je bil le ena od tarč Europolove akcije, ki je potekala od lanskega decembra do letošnjega maja. V sodelujočih državah (sodelovale so tudi Slovenija in vse naše sosede) so zasegli skupno 26.800 ton nelegalnih živilskih izdelkov in 15 milijonov litrov alkoholnih pijač. Med izdelki je največ žitnih kosmičev, sadja in zelenjave, prehrambnih dodatkov, sladkorja in sladkarij, mesa in mesnih izdelkov, morskih sadežev, mlečnih izdelkov in celo peciva. Ali, kot so zapisali v poročilu Europola: od pokvarjene tune do vodke z metanolom.
V Italiji so se osredotočili na ponarejeno vino. Neka vinarna se je oglaševala kot proizvajalka vrhunskega staranega vina. No, vrhunskost in značilni »buke« arhivskega vina so dosegli s čisto navadnim sladkorjem in vodo ter dodatkom umetnih arom. Celo alkoholna stopnja, označena na etiketi, se največkrat ni skladala z dejansko. Karabinjerji so vinarstvo zaprli, zasegli pa tudi milijon litrov »arhivskega« vina.
Odojki neznanega izvora
Še en zanimiv primer prihaja iz Portugalske. Tako so v nekem obratu na veliko klali in pekli odojke. Seveda nelegalno. V akciji so zasegli 60 še nepečenih odojkov. Kdo ve, koliko so jih že dobavili lačnim strankam ... Obrat ni imel nobenega dovoljenja, higienske razmere so bile obupne, seveda ni bilo nikakršnega veterinarskega nadzora nad zakolom. Druge najpogostejše mesne prevare vključujejo konjsko meso iz zaklanih tekmovalnih konj, prestaro meso, ki ga umetno pomladijo, in procesirano hrano z močno pretečenim rokom uporabe.
