Tokratni dvig je že šesti po tistem, ko je osrednji organ ameriške denarne politike marca letos prvič po dveh letih spet začel zviševati ceno denarja. Fedov odbor za odprti trg je osrednjo obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter nato junija, julija, septembra in danes po 0,75 odstotne točke. Gre za najhitrejši tempo zaostrovanja denarne politike po 80. letih minulega stoletja.
Inflacija v ZDA kljub temu ostaja na najvišjih ravneh v 40 letih in Fed se trenutno v okviru svojega dvojnega mandata precej bolj posveča cenovni stabilnosti kot gospodarski rasti oziroma stabilnim razmeram na trgu dela.
Čeprav trgi že nekaj časa napovedujejo, da bi dvigovanje obrestnih mer lahko ZDA pahnilo v daljšo recesijo, za zdaj najpomembnejši podatki tega ne kažejo. Po dveh zaporednih trimesečjih krčenja se je tako gospodarstvo v tretjem četrtletju vrnilo k rasti, delodajalci pa še vedno ustvarjajo precej več delovnih mest, kot jih ukinjajo. Fedovo denarno politiko za zdaj bolj občutijo le nekateri sektorji.
Večina ekonomistov že kmalu pričakuje nove dvige
Trgi se tako sprašujejo, kaj trenutna gospodarska slika pomeni za nadaljnjo dinamiko dvigovanja obrestnih mer. Anketa agencije Bloomberg kaže, da večina ekonomistov decembra pričakuje dvig za pol odstotne točke, še dve zvišanji po 0,25 odstotne točke pa naj bi sledili v začetku prihodnjega leta. Fedov odbor za odprti trg je danes zapisal, da bodo dodatni dvigi za brzdanje inflacije primerni, bo pa pri odločanju o njih upošteval učinek na gospodarstvo.
Analitiki in vlagatelji bodo zdaj pozorni še na besede predsednika Feda Jeroma Powlla v izjavi po zasedanju odbora. Iskali bodo dodatne signale, ali bo centralna banka vendarle nekoliko zmanjšala tempo zviševanja obrestnih mer, kar bi bila za delniške trge dobra novica. To bi nekoliko upočasnilo tudi negativne učinke višjih obresti na zasebno porabo in investicije ter s tem ohlajanje gospodarske dejavnosti.
Vztrajanje visoke inflacija, pa čeprav je ta tokrat globalni fenomen, je sicer teden dni pred vmesnimi kongresnimi volitvami slaba novica za ameriškega predsednika Joeja Bidna in demokrate. V primeru sočasnega večjega gospodarskega ohlajanja bi se pritisk na Bidna še povečal. Četudi veljajo ZDA za prototip liberalno-tržnega gospodarstva, ameriški volivci namreč odgovornost za gospodarske razmere tradicionalno pripisujejo predsedniku in stranki, iz katere prihaja.
