Glede na to, da vse več evropskih guvernerjev zagovarja stališče, da se mora denarna politika odločno odzvati na inflacijska pričakovanja, ne glede na posledice za trg dela in gospodarstvo, lahko pričakujemo, da bo ECB sledila politiki Feda, ki je ob primerljivi inflaciji dvignil ključno obrestno mero že na nivo 2,25–2,50 odstotka. Trenutno analitiki pričakujejo, da bo Fed do marca prihodnjega leta dvignil ključno obrestno mero do nivoja 3,75–4,00 odstotka. ECB mu bo previdno sledila, morda že z dvigoma za 0,75 odstotka na naslednjem zasedanju guvernerjev, čeprav je predsednica ECB Christine Legarde zatrdila, da dvigi po 0,75 odstotka v prihodnje naj ne bi bili nekaj običajnega. Danes so po sestanku še enkrat dali jasno vedeti, da se bodo glede dvigovanja obrestne mere sproti odločali na podlagi tekočih makroekonomskih podatkov.
Lahko pripomnimo, da se je inflacija v evrskem območju poleg cen energentov in hrane dvignila tudi zaradi depreciacije evra. Zanimivo bo opazovati, kako se bo ECB obnašala pozimi, ko se bo delež turizma v rasti gospodarstva zmanjšal in ko se bo realni sektor spoprijel z energetsko krizo.
