Sončev mrk nastane, ko Luna preide med Soncem in Zemljo ter vrže svojo senco na naš planet. Do popolnega Sončevega mrka pride, ko Luna popolnoma prekrije Sonce in del Zemlje za trenutek potisne v popolno temo.
Vendar pa je bil današnji mrk, ki bo na poti prečkal Evropo, severno Afriko in Bližnji vzhod, le delen.
Luna jenajvečji del Sonca, in sicer 82 odstotkov, prekrila nad Kazahstanom, vendar tudi to ne bo dovolj za zatemnitev dnevne svetlobe, je dejal astronom pariškega observatorija Florent Deleflie. »Da bi občutili temo na nebu, da bi zaznali nekakšno hladno svetlobo, mora biti zakritega vsaj 95 odstotkov Sonca,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil Deleflie.
V Zavodu Cosmolab so sredino mrka napovedali za 12.20, ko je Luna zakrila približno 36 odstotkov Sončeve ploskve. Pri nas se je mrk sicer začel ob 11.18, zaključil pa se je ob 13.24.
Strokovnjaki medtem opozarjajo, da je spremljanje Sončevega mrka lahko nevarno, če pri tem ne uporabljamo zaščitnih očal, saj nam neposredno gledanje v Sonce, kot tudi gledanje skozi oblake, lahko poškoduje vid. Za opazovanje je zato bolje uporabiti posebno folijo, ki jo dobimo v trgovinah z astronomsko opremo, opozarjajo pri Cosmolabu.
To bo sicer 16. delni sončni mrk v tem stoletju in drugi v tem letu. Prvi se je zgodil 30. aprila, vendar je bil viden le iz manjšega dela Južne Amerike. Naslednji popolni Sončev mrk bo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa prečkal Severno Ameriko 8. aprila 2024, iz Evrope pa bo naslednji popolni Sončev mrk viden šele v začetku septembra 2081.
V Sloveniji sta javno opazovanje današnjega mrka na Kongresnem trgu v Ljubljani priredila Prirodoslovni muzej Slovenije in Zavod Cosmolab.
