Praktično celotna mlada garda dolenjskih vinarjev se je precej odmaknila od tradicije pridelave cvička in se bolj posvetila peninam in sortnim vinom, predvsem modri frankinji. Tudi pri vas ste se do leta 2014 ukvarjali izključno s cvičkom, danes pa cviček, odkar ste pred petimi leti kot mladi prevzeli družinsko klet, predstavlja le še približno 60 odstotkov vaše pridelave vin.
V tretjem letniku srednje šole sem šel na evropsko prvenstvo v vinogradništvu in vinarstvu in tam spoznal profesorja, ki me je povabil na šolanje v Luksemburg. Ta sicer ni znan kot neka velika vinska država, ampak tam imajo tisoč štiristo hektarjev vinogradov v enem kosu. Najprej sem šel na prakso v klet Krier Welbes, ki je najbolj priznana ekološka klet ob reki Mozeli, nato pa so me povabili tja za enologa in vodjo kleti. To je bila zlata vredna izkušnja, saj se mi je odprl svet. Ko sem se vrnil v Slovenijo, smo se odločili, da prilagodimo koncept pridelave vin, ter pričeli pridelovati več sortnih vin. To je bila skupna odločitev celotne družine, vsi soustvarjamo našo zgodbo. Ne glede na to še vedno živimo od cvička, s sortnimi vini pa predvsem krepimo našo blagovno znamko. Cviček se namreč proda v enem letu, sortna vina, kot je naša modra frankinja, pa pridejo na trg šele po petih letih, trenutno je zunaj aktualni letnik 2017.
Ste pa naredili velik korak tudi z rosejem, ki je najbolje ocenjen slovenski rose. Na mednarodnem ocenjevanju vin Decanter v Londonu je leta 2019 prejel 96 točk in se s tem uvrstil med 5 najvišje ocenjenih rosejev na svetu. Se takšne ocene poznajo tudi pri prodaji drugih vin?
Saj smo tudi za cviček že dobili bronasto medaljo, kar je bil velik uspeh za vso Dolenjsko. Te Decanterjeve medalje za promocijo naše blagovne znamke pomenijo ogromno, čeprav danes na to ocenjevanje ne pošiljamo več toliko vin kot prej, ker želimo tja pošiljati le vina, za katera verjamemo, da so res nekaj posebnega. To pa se ne zgodi ravno vsako leto.
V vaših vinogradih imate tudi trte merlota, kar je za Dolenjsko precejšnja redkost. Lahko to pripišemo posledici toplejšega podnebja ali gre za povsem eksperimentalen projekt?
Vedno pravim, da če nečesa ne poskusiš, nikdar ne boš vedel, kaj lahko nastane. Pri nas na Dolenjskem so danes takšne vremenske razmere, kot so bile v Goriških brdih pred tridesetimi leti, zato smo posadili nekaj tisoč trt merlota in čakamo, kaj bo iz tega nastalo. Smo pa te trte kot tudi nove trte modre frankinje, laškega rizlinga in modrega pinota sadili v prav posebnem sistemu, z gostoto 25.000 trt na hektar, kar je šestkrat več, kot je slovensko povprečje. Trte so posajene izredno na gosto, kar pomeni, da se morajo njihove korenine boriti za obstanek in rastejo predvsem v globino. Že letos, ko je bila suša, se je videlo, da so te trte najbolje uspevale. Res je sicer, da grozdja na njih ne bo veliko, približno dvesto gramov na trto, bo pa izredno kakovostno. Po takšnem sistemu so trte sadili v Franciji pred drugo svetovno vojno, kar se je začelo opuščati, zdaj pa se spet marsikje v francoskih vinogradih vračajo na ta sitem sajenja.
Boste iz trt merlota pridelali sortni merlot?
Najverjetneje bo pristal v zvrsteh. Kakšen bo rezultat, pa bomo videli čez deset let. Prvi dolenjski merlot bomo pili leta 2032.
Vse vaše vinograde obdelujete na naravi čim bolj prijazen način, čeprav tega niti ne izpostavljate. Nimate niti ekološkega certifikata.
Vse pridelujemo na način, ki je do narave čim bolj prijazen, kar pomeni, da uporabljamo čim manj fitofarmacevtskih sredstev na čim daljše intervale. Do leta 2017 smo škropili vsako vrsto, v kateri so zasajene trte, danes pa škropimo vsako drugo vrsto s škropilnicami Zupan, ki delujejo na elektrostatiko, kar pomeni, da porabimo štirikrat manj vode, nafte in delovnih ur ter petkrat manj škropiv. Najbolj pomembno pa je, da v vinogradih praktično nimamo bolezni. V vinogradih redno uvajamo tudi nove tehnologije v obliki posebnih postaj, ki zbirajo podatke o temperaturi, vlažnosti, dežju ter boleznih in škodljivcih. Na tak način imamo vseskozi na razpolago tekoče podatke iz vinogradov, kar nam omogoča, da vedno vemo, kdaj moramo ukrepati s škropljenjem, v vseh vinogradih pa imamo posejanih trinajst različnih rastlin, ki so namenjene za gnojenje, tako da jih, ko zrastejo, zmulčimo kar v vinogradu. Uporabljamo tudi ventilatorje za prepih v vinogradih, če je nevarnost pozebe. Letos smo to tehnologijo prvič preizkusili in deluje odlično. Ko temperatura pade pod ledišče, ventilatorji mešajo zrak, ki se segreva. V vinogradih bo vedno več visoke tehnologije, ki ji sledimo tudi mi.
Tudi roboti?
Saj so že. Največ robotov v vinogradništvu za škropljenje, za rezanje trt, tudi za trganje grozdja je danes že v Franciji, predvsem v Šampanji. Robot obreže 750 trt na dan, dela na baterije in je v pogonu 24 ur na dan. Ponoči še lažje dela, ker ni svetlobnega odboja, ker skenira vsako trto posebej. Tudi pri nas na Dolenjskem na vinogradniški in sadjarski kmetiji Karlovček že preizkušajo robota za mulčenje. To, kar je bilo pred desetimi leti v industriji, prihaja v kmetijstvo. Kar danes dela neki robot v avtomobilski industriji, bo ob spremembi algoritmov počel v vinogradih. Delovna sila praktično ne bo več potrebna, niti je ni več na razpolago.
Imate tudi novo ultramoderno klet in naprave, ki vam omogočajo, da pri predelavi grozdja nimate popolnoma nobenega odpadka oziroma da iz odpadkov izdelujete kopico drugih koristnih stvari.
Naša želja je, da bomo leta 2025 popolnoma samooskrbni in da bodo emisije CO2, ki prihajajo iz naše kleti v okolje, povsem nične. Na strehi imamo solarne panele, ki nam omogočijo proizvodnjo celotne količine elektrike, ki jo potrebujemo za ustroj naše kleti, prav tako po trgatvi nimamo skoraj nobenega odpadka več. Iz tropin, ki ostanejo pri stiskanju grozdja, se lahko naredi 52 različnih izdelkov, od biološko razgradljive plastike do bio dizla, peletov za ogrevanje … Trenutno iz tropin delamo hrano za živino in gnojilo za gnojenje vinogradov, iz pešk izdelujemo olje, ki se uporablja za prehrano ali kot sestavina mnogih izdelkov v kozmetični industriji, moko, ki se prav tako uporablja za prehrano in danes velja za superživilo. Iz ogljika, ki ostane pri fermentaciji, pa bomo v kratkem začeli proizvajati še sodo bikarbono, s katero bomo škropili naše vinograde. Te tehnologije v Franciji in Nemčiji že uporablja nekaj vinskih hiš, v Sloveniji pa smo trenutno edini. Smo ena redkih vinskih kleti v Sloveniji, ki imamo napravo za optično selekcijo grozdja, kar nam omogoča vrhunsko selekcijo grozdja in s tem tudi pridelavo vina iz najkvalitetnejše surovine.
Je že kaj povpraševanja za te izdelke iz grozdnih odpadkov?
Trenutno so vsi ti sistemi in produkti še v fazi preizkušnje, nekaj tehnoloških rešitev moramo še nadgraditi. Nekaj letos pridelanega olja iz grozdnih pešk imamo sicer že prodanega, bomo pa te izdelke prodajali tudi v naši vinoteki, ki bo v kratkem pričela delovati v sklopu nove kleti, in seveda na prostem trgu.
