Slovensko zdravniško društvo predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja z evtanazijo in zdravnikovo pomočjo pri samomoru, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit, ne podpira. Kot so med drugim pojasnili v deklaraciji, ki so jo danes sprejeli na kongresu in redni letni skupščini društva, je njihovo stališče v skladu s Svetovnim zdravniškim združenjem, ki nasprotuje evtanaziji in pomoči pri samomoru.
Smrt je, kot so zapisali v obrazložitvi deklaracije, neizbežen del človekovega življenja. Z razvojem medicinske znanosti in tehnologije se kakovost človekovega življenja bistveno spreminja, s tem pa tudi pričakovanja ljudi ob koncu življenja. Ljudje pričakujejo, da bo konec življenja brez bolečin in trpljenja ob ohranjenem človeškem dostojanstvu. Zato nastaja tudi želja po hitri, 'dobri smrti', evtanaziji in temelji na zdravnikovem spoštovanju pacientovega avtonomnega odločanja.
V nasprotju z osnovnim zdravniškim poslanstvom
»Zdravniki spoštujejo pacientovo avtonomijo in tudi pravico do vnaprej izražene volje, ki daje pacientu možnost, da avtonomno izrazi svoje želje o zdravstveni oskrbi za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi, vendar ta ne zajema tudi zahteve po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. O koncu življenja se pojavljajo številne etične, pravne, medicinske in družbene dileme, ki izhajajo iz kulturoloških in verskih značilnosti. Cilj zdravniškega poslanstva ob koncu življenja je lajšati pacientom bolečine in trpljenje ob ohranjanju človeškega dostojanstva s pomočjo sodobne paliativne medicine,« so zapisali.
Zdravniško društvo nasprotuje predlogu zakona tudi zato, ker nalaga zdravniku izvedbo evtanazije, kar je v nasprotju z osnovnim zdravniškim poslanstvom ohranjati človekovo zdravje in življenje in ne skrajševati življenja, pa tudi zaradi možnih zlorab.
Možne naj bi bile tudi zlorabe
»Številni hudo bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, tudi opredelitev te sposobnosti ni preprosta, zato lahko o njih odločajo drugi. Mnogi živijo osamljeni v domovih starejših občanov ali v težkih socialno-ekonomskih razmerah in jih takšne razmere lahko vodijo v odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Lahko se čutijo kot finančno ali čustveno breme družinskim članom, lahko občutijo tudi pritiske svojcev. Nekateri pa preprosto ne želijo več živeti, bodisi zaradi izgube veselja do življenja ali pa zaradi socialne izoliranosti, ki postaja čedalje večji družbeni problem. Možne zlorabe bodo tudi na področju presaditve organov,« so opozorili v društvu.
Kot dodajajo v društvu, so problemi predlaganega zakona medicinske in pravne narave, predvsem pa odraz družbenih razmer in odnosov. Pri razumevanju pomislekov medicinske narave je treba spoštovati tudi ustavno pravico, ki določa nedotakljivost človeškega življenja, so še poudarili.
