Ogromno je športov, tudi z izjemno bogato zgodovino, celo olimpijskih športov, s katerimi se ukvarja vedno manj športnikov in so medijsko skorajda popolnoma nezanimivi. Bržčas celo najbolj očiten primer takšnega športa je moderni peteroboj. Ta je bil na sporedu vseh olimpijskih iger (OI) že vse od leta 1912 in iger v Stockholmu, zdaj pa mu resno grozi, da ga po igrah v Parizu leta 2024 ne bo več na seznamu olimpijskih športov, saj se na preliminarnem seznamu športov za OI leta 2028 v Los Angelesu ni znašel.
Do razlogov še pridemo, najprej za vsak primer le nekaj besed o športu, ki ga marsikdo (preverjeno!) niti ne pozna. V ta namen naj si izposodimo del zapisa s spletne strani Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri piše tole: »V 19. stoletju je moral neznan mlad francoski vojak dostaviti pošto. Jahal je prek razgibanega terena, vmes se je s sabljo spopadel s sovražnikom, in ko so mu ustrelili konja, je naprej tekel. Na koncu je še preplaval reko in dostavil pošto. Tako je bila rojena legenda modernega pentatlona (peteroboja) ... V Sloveniji nimamo tradicije te športne panoge in tako tudi ne zveze, kluba oziroma društva ter tekmovalcev.«
Iz omenjene legende se je torej razvil šport, ki, kot pove že ime, vsebuje pet disciplin (strelstvo, sabljanje, plavanje, konjeništvo in tek), katerih vsebina in vrstni red pa so se pogosto menjali. Na zadnjih igrah v Tokiu je bil v veljavi format, po katerem je bil najprej na sporedu prvi del sabljanja, nato plavanje (200 metrov prosto), potem drugi del sabljanja, nato konjeništvo (preskakovanje 12 ovir z neznanim konjem) in na koncu kombinacija teka in streljanja, tako imenovani »laserski tek«, v katerem so tekmovalci izvedli štiri kroge streljanja z laserskimi pištolami v 10 metrov oddaljeno tarčo, vsakemu streljanju pa je sledilo 800 metrov (skupaj torej 3,2 kilometra) teka.
Pripravljeni prisluhniti
V podobnem formatu bo moderni peteroboj torej potekal tudi čez dve leti v Parizu, nato pa bi ga po zdajšnjih načrtih umaknili, kar bi hitro lahko pomenilo tudi konec tega športa kot takega. No, že šport, ki bi ga umaknili, niti ne bi bil moderni peteroboj, temveč bi mu prej lahko rekli moderni četveroboj. Mednarodna zveza za moderni peteroboj (UIPM) je namreč Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) predlagala, da bi na OI 2028 v Los Angelesu tekmovali le še v štirih disciplinah, saj naj bi konjeništvo ukinili. Pri čemer so to storili ravno zaradi močnega pritiska MOK, za kar je bil kriv incident na igrah v Tokiu, kjer so nemško trenerko Kim Raisner zalotili, kako je pretepala konja.
Kot vselej pri modernem peteroboju konja posameznemu tekmovalcu ali tekmovalki namreč dodeli žreb, konjev pa je polovico manj od športnikov, zaradi česar morajo preko ovir dvakrat, z nekaterimi tekmovalci pa tudi ne navežejo pravega stika. Podobno je bilo tudi v primeru Annike Schleu, katere trenerka se je nato torej znesla nad živaljo. Vse skupaj je seveda vrglo izredno negativno luč na celoten šport. Kljub omenjeni spremembi, ki so jo predvideli pri UIPM, pa je MOK najprej prižgal rdečo luč in se omehčal šele, ko so pri UIPM na dan prišli z novo idejo – da bi šport še naprej ostal peteroboj, a bi konjeništvo zamenjala druga disciplina. Prvi odziv MOK je bil vsaj deloma pozitiven, saj so bojda pripravljeni prisluhniti ideji, so pa zapisali, da mora »vsebovati znatno znižanje stroškov in kompleksnosti ter pokazati izboljšave na področju varnosti, dostopnosti, univerzalnosti in privlačnosti za mlade športnike«.
Velik razkol
Sprva se je kot novo, peto športno disciplino omenjalo kolesarstvo, zdaj pa so se pri UIPM zagreli za tek skozi poseben poligon z različnimi ovirami (nekaj podobnega, kot vidimo pri različnih vojaških treningih) in to izvedbo športa že začeli testirati. »Stvar je preprosta. Ali bomo izvedli evolucijo in, če bo vse po sreči, obstali na olimpijskem prizorišču, ali pa bomo umrli. Druge poti ni. Odločili smo se za prvo možnost in upamo na dober razplet. Posamezni aktivni tekmovalci v tem športu ne bi spreminjali ničesar. A v tem primeru nas ne bo na igrah, kar pomeni, da je z nami konec,« je ob tem povedal predsednik UIPM Klaus Schormann, ki mora predlog spremenjenega poteka športa MOK-u predložiti do decembra.
Pri tistih, ki ne bi spreminjali ničesar, sicer ne gre le za nekaj posameznikov, temveč predstavljajo močno skupino v zdaj povsem razklanem športu. Schormannu med drugim očitajo, da je glavni krivec za nastalo situacijo, saj je na čelu UIPM že tri desetletja, odločitve pa da sprejema sam ali v ozkem krogu ljudi, ne da bi se kaj dosti posvetoval s športniki. A Nemec jim odgovarja, da so ena najbolj demokratičnih zvez, pritrjuje pa mu tudi delovna skupina 21 članov, ki so bili zadolženi za analizo in predloge sprememb. Tako njegovi zagovorniki kot kritiki, skratka, zagotavljajo, da jih je več, šport, ki se mu že tako ne piše dobro, pa trpi še bolj, kot bi sicer.
