Ustavno sodišče je vsebinsko odločalo o prvi in drugi alineji 1. točke 66. člena zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ti sta razveljavili določbe zakona o geodetski dejavnosti, ki so urejale dotedanji poklic pobudnikov - geodetov z izkaznico - in s tem povezano delovanje. Zakon se je sicer začel uporabljati 1. junija 2018.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v uradnem listu. Do odprave protiustavnosti bo veljal prehodni režim, v skladu s katerim lahko posamezna tehnično-strokovna opravila v okviru poklicnih nalog po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami. V tem okviru pobudniki lahko delajo in poslujejo, ne da bi jih zaradi izpodbijane ureditve doletele škodljive posledice, navaja ustavno sodišče v danes objavljeni odločitvi.
Pobudo vložilo 33 fizičnih in pravnih oseb
Ustavno sodišče je sicer v obravnavani zadevi združilo štiri pobude, ki jih je skupaj vložilo 33 fizičnih in pravnih oseb. Pobudniki so geodeti, ki delujejo kot samostojni podjetniki oziroma so zaposleni v manjših gospodarskih družbah, razen treh, ki so podjetniki s področja gradbeništva.
Geodeti so opozorili, da jim je zakonodajalec z uveljavitvijo zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti kljub dolgoletnim izkušnjam in brez utemeljenega razloga onemogočil opravljanje dela oziroma izvajanje poslovne dejavnosti. Novi zakon jim, kot so izpostavljali, ni ponudil realnih možnosti za opravljanje dela ali dejavnosti in tudi ne časa za prilagoditev.
Geodetske storitve so namreč do uveljavitve novega zakona poleg odgovornih geodetov samostojno opravljali tudi geodeti z izkaznico. Ti so šteli za strokovno usposobljene za opravljanje geodetskih storitev, razen za potrjevanje geodetskih elaboratov, ki so bili v izključni pristojnosti odgovornih geodetov.
Zaradi zakona ogrožena večina geodetskih podjetij
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa je poklic geodeta z izkaznico ukinil. Po oceni pobudnikov ne gre za višanje kakovosti storitev, prizadeta pa je tudi konkurenčnost na trgu geodetskih storitev. Z delovanjem bi morala prenehati delovati večina geodetskih podjetij, ki so jih isti subjekti vzpostavili v preteklosti, saj zakon pogojuje izvajanje dejavnosti z zaposlitvijo vsaj enega inženirja, teh pa je premalo za pokritje vseh geodetskih podjetij.
Ustavno sodišče je med drugim v odločitvi pojasnilo, da je novi zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti v predlogu vseboval določilo, da lahko posamezna tehnično-strokovna opravila v okviru poklicnih nalog po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami. A je na matičnem parlamentarnem odboru to določilo izpadlo v skladu s pripombami zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ker določba naj ne bi imela posebnega normativnega pomena in se je naj ne bi dalo opredeliti v smislu reguliranega poklica. Tako je nastalo protiustavno stanje.
Državni zbor mora protiustavnost odpraviti, do takrat pa velja prehodni režim. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.
Ustavno sodišče je sicer hkrati zavrnilo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 14. člena, 55., 56. in 60. člena zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 13. člena statuta Inženirske zbornice Slovenije kot očitno neutemeljene.
