Legendarni srbski košarkar Dejan Bodiroga je 14. septembra postal novi predsednik košarkarske evrolige, ki ima pod svojim okriljem najelitnejše evropsko tekmovanje – evroligo – in drugokakovostni evropski pokal, ter na tem mestu zamenjal Jordija Bertomeuja. Danes 49-letni nekdanji vrhunski krilni igralec je v dresih Proletera, Zadra, Trsta, Olimpije iz Milana, Reala Madrid, Panathinaikosa, Barcelone, Lottomatice iz Rima in srbske reprezentance 18 let dominiral pod evropskimi koši. Bil je tako dober in priljubljen, da so mu navijači v dvoranah skandirali: »Mi imamo svojega boga, to je Bodiroga.« Zdaj bo njegova glavna naloga, da zgladi nesoglasja z Mednarodno košarkarsko zvezo Fiba in poveča finančne nagrade za evroligaške klube.
Za Tanjevića beli Magic
Dejan Bodiroga se je rodil leta 1973 v mestecu Klek v takratni Jugoslaviji oziroma današnji Srbiji. S košarko se je spoznal pri trinajstih letih, ko je začel igrati pri lokalnem klubu Proleter Zrenjanin. Pri petnajstih je bil visok že 205 centimetrov in se je hitro prebil v prvo ekipo, ki jo je vodil Miodrag Nikolić, bivši jugoslovanski reprezentant iz šestdesetih let. Morda najpomembnejši dogodek v njegovi karieri se je zgodil pri njegovih sedemnajstih letih, ko je s svojim klubom igral na mladinskem turnirju, kjer je Zadru natresel 32 točk. Tam ga je opazil legendarni Krešimir Čosić, ki ga je povabil na enotedenski kamp. Kasneje je uspel prepričati njegove starše, naj se Dejan preseli v Zadar, za katerega je igral dve sezoni, v letih 1990 in 1991. Čosić ga je opisal kot počasnega, vendar zato pametnejšega od drugih. Zaradi razpada Jugoslavije in vojne je moral najti drugi klub in ga s pomočjo Čosića našel v Trstu, kjer je deloval Bogdan Tanjević, ki ga je pripravil na vrhunsko evropsko košarko. Tako je pri osemnajstih letih že igral proti Kukoču, Radji, Daniloviću, Đorđeviću ... Tanjević je takrat Čosiću dejal, da mu je pripeljal belega Magica Johnsona.
Že v prvi sezoni je postal vodja in najboljši strelec ekipe. V drugi sezoni so prišli vse do finala pokala Radivoja Koraća, kjer so izgubili z grškim klubom Paok z Zoranom Savićem na čelu. Nato se je skupaj s Tanjevićem in Slovencem Gregorjem Fučko preselil v Milano. Tudi z njimi je naslednje leto izgubil v finalu pokala Radivoja Koraća, tokrat proti Albi Berlin, ki jo je vodil Svetislav Pešić. Poleti leta 1995 je postal član jugoslovanske reprezentance, ki pred tem nekaj let ni smela igrati na tekmovanjih. V ekipi so bili tudi zvezdniki kova Divac, Paspalj, Đorđević, Danilović in Savić. Na evropskem prvenstvu tega leta so postali evropski prvaki, potem ko so v finalu po izjemni tekmi premagali Litvo, za katero so igrali Sabonis, Marčiulionis, Kurtinaitis in Karnišovas. Tisto poletje ga je v drugem krogu nabora lige NBA kot 51. izbralo moštvo Sacramento Kings. Bodiroga je zavrnil igranje v ZDA in tako vso kariero preživel v Evropi.
S Panathinaikosom in Barcelono do lovorik v evroligi
Leta 1996 je z reprezentanco osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Atlanti, kjer so v finalu izgubili proti ZDA. Po sezoni je odšel v Real Madrid, kamor ga je za milijon ameriških dolarjev na sezono zvabil Željko Obradović in z njim v naslednji sezoni osvojil evropski pokal. Z Jugoslavijo je leta 1997 ponovno osvojil naslov evropskega prvaka, leto kasneje pa še naslov svetovnega prvaka. Po prvenstvu je zamenjal klub in odšel v grški Panathinaikos, ki je pod vodstvom slovenskega trenerja Slobodana Subotića gradil šampionsko ekipo. Po razočaranju v evroligi v prvi sezoni je v klub prišel Željko Obradović in že v naslednji sezoni je Panathinaikos v finalu evrolige premagal izraelski Maccabi. Evroligo je z grškim klubom osvojil še leta 2002, ko je postal tudi najkoristnejši posameznik (MVP) zaključnega turnirja. V finalu so premagali Kinder iz Bologne, za katerega je takrat igral Argentinec Emanuel Ginobili. Kot vodja ekipe je z Jugoslavijo postal evropski prvak še leta 2001 in nato leta 2002 še svetovni prvak. V četrtfinalu svetovnega prvenstva so v Indianapolisu premagali domačine ZDA. V finalu so se pomerili z Argentino, ki je dve minuti in pol pred koncem še vodila za osem točk, nato pa se je prebudil Bodiroga. Do konca tekme je dal devet točk in izsilil podaljšek, v katerem se je Jugoslavija veselila zmage. S 27 točkami je bil najboljši strelec finala, po katerem je povedal: »To je nekaj, kar si bomo zapomnili do konca življenja. Premagati Američane na njihovem parketu in v finalu še najboljšo argentinsko ekipo do zdaj je nekaj izjemnega.« Po zmagoslavju se je vrnil nazaj v Španijo, in sicer v Barcelono, kjer je ponovno združil moči z Gregorjem Fučko. V takratni ekipi je pod vodstvom Svetislava Pešića igral še en znan obraz s slovenskih parketov – Litovec Šarunas Jasikevičius. Že v prvi sezoni so prvič v zgodovini slavili v evroligi. Leta 2005 je odšel v rimsko Lottomatico, kjer je igral do upokojitve leta 2007.
Malokdo ve, da sta Dejan Bodiroga in Hrvat Dražen Petrović v sorodu. Draženov dedek Jovan Petrović in Bodirogova babica Gospava Petrović sta bila brat in sestra. Jovan je imel tudi sina Jovana, ki se je zaradi službe preselil v Šibenik. Tam je spoznal Biserko, s katero sta se poročila in imela dva otroka, Dražena in Aleksandra. Gospava Petrović se je poročila in postala Gospava Bodiroga. Imela je sedem otrok in eden od njih, Vaso, je imel dva otroka, Željka in Dejana. Prvič sta se spoznala, ko je Bodiroga kot igralec Zadra gostoval v Portlandu, kjer je takrat Petrović igral v ligi NBA. Bodiroga je po karieri postal podpredsednik Košarkarske zveze Srbije, nato je bil funkcionar v Fibi, pred kratkim pa je postal novi predsednik evrolige.
