V Braziliji bodo v nedeljo potekale splošne volitve. 156 milijonov volilnih upravičencev bo ob zakonsko obvezni volilni udeležbi izbiralo predsednika države, vseh 513 poslancev predstavniškega doma, tretjino od 81 senatorjev ter guvernerje in zakonodajna telesa v 26 zveznih državah in zveznem okrožju z glavnim mestom Brasilia. Drugi krog volitev predsednika in guvernerjev, če zmagovalec v nedeljo ne bo dobil več kot polovice glasov, bo 30. oktobra.
Daleč v ospredju pozornosti je dvoboj med sedanjim 67-letnim skrajno desnim predsednikom države Jairom Bolsonarom, ki je bil izvoljen leta 2018 s kampanjo proti korupciji in kriminalu, ter 76-letnim levo usmerjenim predsedniškim kandidatom Luizom Ináciom Lulo da Silvo, ki je Brazilijo vodil dva zaporedna mandata od leta 2003 do 2010. Takrat se je življenje Brazilcev izboljševalo, zdaj pa se mora zaradi višanja cen hrane več deset milijonov Brazilcev zadovoljiti z enim ali dvema obrokoma na dan. Tudi kupna moč srednjega sloja zaradi inflacije vse bolj kopni. Tako ne preseneča, da se po anketah zmaga obeta Luli da Silvi, ki naj bi v prvem krogu dobil 46 odstotkov glasov, če to javnomnenjsko napoved nekoliko preseže, pa bi lahko zmagal že v prvem krogu. Bolsonaro, za katerega so leta 2018 glasovali evangeličani, ki predstavljajo skoraj tretjino volilcev, policisti, oficirji, veleposestniki, poslovneži in tudi številni pripadniki srednjega sloja, bo v prvem krogu zelo težko dosegel 40 odstotkov. V tekmi je sicer še devet predsedniških kandidatov.
Oboroževanje predsednikovih privržencev
Oba glavna kandidata že dolgo drug drugega obtožujeta ogrožanja demokracije. Lula da Silva skuša zdaj na svojo stran pridobiti evangeličane in za sedanjega predsednika trdi, da ga je »obsedel hudič«, obtožuje ga uničevanja amazonskega gozda in računa na glasove svojcev 685.000 Brazilcev, ki so umrli zaradi pandemije covida, ki jo je Bolsonaro vztrajno podcenjeval. Bolsonaro za Lulo da Silvo pravi, da je »hudič, ki hoče Braziliji vsiliti komunizem« in iz nje narediti novo Venezuelo.
Po pisanju nemškega tednika Der Spiegel se je v zadnjem letu več sto tisoč Bolsonarovih privržencev, za katere so »domovina, družina in vera« svete stvari, oborožilo. Tako se nekateri bojijo, da bi po volitvah v 215-milijonski Braziliji ob zmagi Lule da Silve prišlo do oboroženih spopadov. Bolsonaro, ki je odpravil zakonske ovire za nakup orožja, bi lahko podobno kot Donald Trump trdil, da so mu volitve ukradli (že dlje časa izraža dvome o elektronskih volilnih napravah), njegovi privrženci pa bi potem z orožjem »branili svobodo in demokracijo«. Že zdaj so povezani v strelskih klubih. Lula da Silva po njihovem mnenju sodi v ječo, inštituti, ki izvajajo ankete, pa so podobno kot sodišča in mediji del globoke države, ki hoče na vsak način spraviti Bolsonara z oblasti. Zmaga Lule da Silve je mogoča samo s pomočjo hekerjev, ki bi vdrli v računalniški sistem volitev, trdijo.
Veliki gospodarski izzivi
Če bo oblast prevzel Lula da Silva, ki je bil v letih 2018 in 2019 zaprt zaradi korupcije, dokler ga ni vrhovno sodišče oprostilo zaradi napak v postopku in pomanjkanja dokazov, bo vladal težje kot v prvih dveh mandatih. Javni dolg je veliko večji, 93 odstotkov proračuna je že rezerviranega za plače v javnem sektorju in pokojnine, inflacija pa je hudo prizadela nižje in srednje sloje. Sicer pravi, da želi poleg povečanja socialnih izdatkov spodbuditi (trenutno zelo skromno) gospodarsko rast z državnimi investicijami. Za oboje naj bi denar dobil z višjo obdavčitvijo bogatih.
Potekale bodo tudi volitve v kongres, v katerem je imela v zadnjih letih prevlado desna sredina. Kongres je postal zelo samozavesten, vpliven in močan, potem ko je leta 2016 zaradi toleriranja korupcije odstavil levičarsko predsednico Dilmo Rousseff, v zadnjih letih pa blokiral večino Bolsonarovih ukrepov. Pravzaprav je težko napovedovati, kakšna bo sestava bodočega kongresa, saj kar dve tretjini Brazilcev ne ve, za katero stranko bodo v nedeljo glasovali. Samo polovica tistih, ki vedo, pa namerava glasovati za stranko svojega predsedniškega kandidata.
