Po vrnitvi z zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kjer je v prostorih ruskega veleposlaništva pri ZN s kolegom Sergejem Lavrovom podpisal načrt posvetovanj zunanjih ministrov obeh držav do leta 2024, srbski vodja diplomacije Nikola Selaković ni natančneje pojasnil vsebine sporazuma. Pravi, da gre za formalno podaljšanje sodelovanja, ki sega v leto 1996. »Glavne teme tega sporazuma so posvetovanja o bilateralnih odnosih in multilateralnih aktivnostih. Ne gre za varnostno politiko (…). V načrtu ne vidim nič spornega,« je dejal v Beogradu.
Ostri odzivi iz EU in ZDA
Evropska komisija je Beograd opozorila, da je sporazum o rednih posvetovanjih z Rusijo v nasprotju s ciljem včlanitve države v EU. »Če se zunanje ministrstvo Srbije dogovarja z državo, ki vsak dan krši listino ZN in katere vojska izvaja hude zločine, potem se tu zastavljajo resna vprašanja,« je dejal eden od govorcev evropske komisije.
Veleposlanik ZDA v Srbiji Christopher Hill pa je od Selakovića zahteval pojasnilo o dokumentu, ki ga je podpisal v New Yorku v prostorih ruske misije pri ZN. »Ni jasno, kaj je v dokumentu,« je dejal Hill. »A v tem trenutku nihče ne bi smel ničesar podpisovati z Rusijo,« je še pristavil.
Srbija je doslej ohranjala dobre odnose tako z zahodnimi državami kot z Rusijo. Od začetka vojne je glasovala za resolucije ZN, ki obsojajo rusko agresijo. Vendar ne sodeluje v zahodnih sankcijah proti Rusiji.
Ivo Visković, nekdanji srbski veleposlanik v Ljubljani in nekdanji kolumnist Dnevnika, je na ponedeljkovi okrogli mizi na beograjski fakulteti političnih znanosti menil, da ne bo mogoče več dolgo sedeti na dveh stolih, kar je sicer uspevalo Titu: »Nujno je treba čim prej rešiti vprašanje, komu naj se priklonimo. Odnosi niso več takšni kot v času hladne vojne. Pritiski, da se opredelimo in odločimo, ali smo del zahoda ali ne, bodo vse večji.« Politolog Filip Paunović pa je kritiziral pasivno zunanjo politiko Srbije, ki naj bi bila povsem drugačna od Titove aktivne politike neuvrščenosti: »Ni dobro sedeti križem rok in trditi, da se ne vmešavate ne tu ne tam, pri tem pa ne predvidite novih okoliščin.«
Vučić zavrača non-paper
Morda je takšna nova okoliščina tudi non-paper, neuradni dokument, ki so ga menda sestavili nemški in francoski diplomati. Prejšnji teden se je prek spletne strani Albanian Post pojavil v javnosti. V njem je zapisano, da mora Srbija, če hoče v prihodnosti vstopiti v EU, do sredine leta 2023 začeti tolerirati neodvisnost Kosova, po desetih letih, ko bodo – kot piše v non-paperju – »vse države zahodnega Balkana tik pred vstopom v EU«, pa jo formalno priznati. Pravzaprav tudi doslej zahod v dialogu Beograda in Prištine v Bruslju ni zahteval srbskega priznanja (»recognition«), ampak zgolj toleriranje (»acceptance«) neodvisnosti Kosova kot priznavanje realnosti. Kot je za Al Jazeero dejal analitik Nemanja Štiplija, je v non-paperju pravzaprav samo eksplicitno izraženo tisto, kar zahod že dolgo zaman zahteva od Srbije v neuspešnem bruseljskem dialogu.
»Glede na to, da je članstvo Srbije v EU še vedno nekje daleč v prihodnosti, v prvi fazi ne bomo zahtevali formalnopravnega priznanja Kosova,« piše v non-paperju. Srbija pa že v tej prvi fazi ne bi smela nasprotovati članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah, za kar bo dobila zajetno finančno pomoč, v nasprotnem primeru pa bo »finančno in gospodarsko izolirana«.
V Bruslju, Berlinu, Parizu in Prištini dokumenta ne komentirajo, ker ni uraden. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić pa pravi, da ga razume kot nov pritisk na Srbijo, da prizna Kosovo, Srbija pa bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah, dokler bo on njen predsednik. Kar je zapisano v non-paperju, je torej zanj nesprejemljivo, prav tako za srbsko opozicijo, ki meni, da je »acceptance« (toleriranje) že »recognition« (priznanje).
