Dolar bo najverjetneje še pridobil na moči proti evru, ob tem pa se bo denar po svetu še naprej sinhrono dražil, saj tudi preostale centralne banke v veliki meri sledijo taktirki Feda. Kljub aktivnostim centralnih bank pa marsikje še nismo dočakali vrha inflacije. Ta bo postopno že sama po sebi oziroma v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami začela krepko zavirati globalno ekonomijo.
Medtem ko bo povpraševanje iz Kitajske in Evrope popustilo in tudi že nekaj časa popušča, prihodnje denarne tokove velikih podjetij v ZDA v pretežni meri podpirajo ameriška gospodinjstva. Nepričakovana 0,3-odstotna rast maloprodaje avgusta v ZDA je dobra popotnica za rezultate ameriških podjetij za tretje četrtletje. Torej v investicijskem smislu na likvidnih trgih še naprej v povprečju velja presežna izpostavljenost delniškemu trgu ZDA. Se pa tukaj postavi vprašanje, do kdaj bo ameriški potrošnik še lahko reševal ameriški delniški trg? Ob višanju brezposelnosti (ta je nedavno v ZDA zrasla s 3,5 na 3,7 odstotka) bo tudi ameriški potrošnik nižal svojo potrošnjo. Če brezposelnost v ZDA doseže 4,5 odstotka v prihodnjem letu, kar ni zunaj zdajšnjih Fedovih napovedi, potem lahko prihodnje leto pričakujemo nastop recesije v ZDA (tehnično gledano so ZDA že zdaj v recesiji). Skratka, ne glede na aktualne Fedove napovedi lahko pričakujemo, da če bo v ZDA nastopila krepkejša recesija, bo Fed ponovno nižal obrestne mere.
Poleg negativnih učinkov dvigov obrestih mer je k delniški korekciji v tem tednu in splošnem nizkemu sentimentu na kapitalskemu trgu dodala ruska eskalacija vojne z Ukrajino ter napetosti med Pekingom in Tajvanom. V prihodnjem tednu pa nas čakajo objave poslovnih izidov za preteklo četrtletje podjetij kot so Nike, Paychex, Cintas, CarMax, Carnival … Na makroekonomskem področju pa nas v prihodnjem tednu čaka pritok podatkov, kot so analiziran BDP za Ameriko, PMI indeks za Kitajsko in HICP indeks za Nemčijo.
