Slovenija je Blejski strateški forum, ki se zaključuje danes, izkoristila tudi za lobiranje kandidature države za nestalno članico varnostnega sveta OZN v letih 2024-2025. Zunanja ministrica Tanja Fajon se je srečala s sedmimi veleposlaniki afriških držav v New Yorku, ki so prisotni na Bledu, lobistične aktivnosti države pa se bodo še stopnjevale.
»Zaenkrat imamo pisno podporo 80 držav, ustne podpore pa je še veliko več,« je na tiskovni konferenci pojasnila Fajonova. Za izvolitev v prvem krogu glasovanja v generalni skupščini OZN je potrebnih 129 glasov, je povedala zunanja ministrica, ob čemer pa ni hotela špekulirati, ali ima Slovenija že zagotovljeno zadostno podporo, da bi bila izvoljena v vzhodnoevropski skupini, kjer je njena protikandidatka Belorusija. »Možnosti so dobre, ni pa samoumevno, da bo Slovenija izvoljena. Glasovanje je tajno in čisto do konca ni jasno, kako se bo izšlo,« je povedala.
Da bi si Slovenija pridobila še več podpore na afriški celini, ki šteje 54 držav, Slovenija pa je tam zelo skromno diplomatsko zastopana, naša država načrtuje odprtje diplomatskega predstavništva pri Afriški uniji, osrednji politični organizaciji te celine, ki ima sedež v Adis Abebi. Ali bo Slovenijo zastopal veleposlanik ali diplomat na nižji ravni, še ni znano. Bo pa ministrica za svojega posebnega odposlanca za kandidaturo Slovenije za nestalno članico imenovala nekdanjega veleposlanika v Nemčiji Francija Buta, ki je zaključil svoj mandat v Berlinu.
Še brez odločitve glede ruskih vizumov
Fajonova je sicer na tiskovni konferenci zadovoljno ugotavljala, da je Slovenija s svojo majhno diplomacijo na Blejskem strateškem forumu dokazala, kako lahko majhna država gradi mostove. Ob vseh opozorilih je bilo po njenih ocenah na forumu čutiti tudi optimizem, prav to pa naj bi bil cilj srečanja, namreč ljudem ponuditi prostor iskanja skupnih rešitev.
V prihodnjih mesecih bo slovenska diplomacija ob lobiranju za nestalno članico varnostnega sveta (kandidaturo je napovedala prejšnja vlada Janeza Janše) precej pozornosti še naprej posvečala Zahodnemu Balkanu. Za novega posebnega odposlanca ministrstva za to regijo je bil imenovan Anžej Frangeš. Ministrica upa, da bo BiH po oktobrskih volitvah in poročilu evropske komisije o napredku države na poti v EU vendarle še do konca leta dobila status kandidatke za članstvo, za kar je slovenski politični vrh sogovornike iz evropskih držav in evropske komisije prepričeval tudi na Blejskem strateškem forumu.
Fajonova se z drugimi evropskimi zunanjimi ministri, ki so bili prisotni v Bledu, danes odpravlja na neformalno zasedanje zunanjih ministrov v Prago, kjer bo govora tudi o morebitni prepovedi izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane, za kar se močno zavzemajo baltske države in Poljska, tovrsten poziv evropskim državam pa je včeraj v nagovoru na forumu obnovil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Slovenska vlada glede prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom še ni sprejela odločitve, je pojasnila Fajonova. Sama je sicer do takšne odločitve zadržana. Kot je vnovič pojasnila, bi namreč zaradi takšne odločitve lahko prizadeli tudi tiste ruske državljane, ki želijo zaradi nasprotovanja politiki Rusije zapustiti svojo domovino. V času pred izbruhom covida je za turistične vize v Sloveniji letno zaprosilo 7000 ruskih državljanov, sedaj pa je teh prošenj okoli 2000.
Na neformalnem zasedanju ministrov odločitve glede ruskih vizumov verjetno še ne bo (odločitve se sprejemajo na formalnih zasedanjih). Francija in Nemčija sta prav tako zadržani do tako močne poteze prepovedi izdajanja vizumov ruskih državljanov. Fajonova ima občutek, da bo lažje kot odločitev glede prepovedi izdajanja ruskih vizumov doseči soglasje, da ne bi bilo več posebnih kategorij oseb, ki bi lahko po hitrejših postopkih pridobile vizume.
