Pravilo moči ali moč pravil? Pod tem naslovom, ki leti na zdaj zelo nepredvidljivo mednarodno okolje in potrebo po ponovnem definiranju mednarodnega sistema, bo v ponedeljek in torek potekal največji slovenski vsakoletni zunanjepolitični dogodek, Blejski strateški forum (BSF). Živahna diplomatska dneva se bosta začela s tradicionalnim uvodnim pogovorom voditeljev v ponedeljek popoldan, ko bo udeležence po videopovezavi nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je julija že nagovoril državni zbor. Pred tem bosta imela uvodna govora predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik države Borut Pahor, zadnjič v tej vlogi. Vseh razprav na Bledu bo v dveh dneh 23 z več kot 160 udeleženci. V torek bo potekal še enourni pogovor z bivšim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, v ponedeljek pa nočna seja s filozofom Slavojem Žižkom.
Sedemnajste izvedbe foruma se od voditeljev udeležujejo hrvaški in albanski premier Andrej Plenković in Edi Rama ter predsednika Islandije in Moldavije Guðni Th. Jóhannesson in Maia Sandu. Vsi bodo sodelovali na uvodnem pogovoru voditeljev, skupaj s slovenskim premierjem Robertom Golobom. Na Bledu bo tudi sedemnajst zunanjih ministrov. Od teh jih bo devet iz članic Evropske unije, ki bodo tako kot gostiteljica Tanja Fajon v torek potem odpotovali v Prago, kjer predsedujoča Svetu EU organizira neformalno srečanje šefov evropskih diplomacij.
Iskanje podpore za varnostni svet
Iz vsebine foruma ali glavnih udeležencev je mogoče vsaj deloma razbrati tudi zunanjepolitično smer vsakokratne vlade. Letošnji BSF naj bi tako odražal težnjo k večji vlogi v jedrni Evropi, pravi zunanja ministrica, obenem pa drugačen odnos do evropskih vrednot, spoštovanja vladavine prava, demokracije in temeljnih pravic. Predlani in lani se je foruma udeležilo več srednjeevropskih voditeljev, letos ni nobenega, bo pa prvič prišla von der Leynova. Lani, ko je forum potekal v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, se ga je udeležil predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Letošnji forum bo Slovenija izkoristila tudi za promocijo svoje kandidature za sedež v varnostnem svetu OZN v letih 2024 in 2025, pri čemer je edina protikandidatka Belorusija. Tako je na BSF povabljenih tudi sedem veleposlanikov pri Združenih narodih, večinoma iz afriških držav, kjer se niso izrazito opredelili do vojne v Ukrajini. Slovenija pripravlja tudi dogodek v New Yorku ob robu letošnje splošne razprave v generalni skupščini OZN, ki se začne 20. septembra.
Veliko pozornosti zahodnemu Balkanu
BSF se je razvil po predsedovanju Slovenije Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005 z namenom ohranjanja stikov s članicami in drugimi državami (prvi je potekal leta 2006 z nosilno temo o razvoju južnega Kavkaza). Vselej je posebna pozornost na forumu namenjena zahodnemu Balkanu in letos je to, po udeležbi sodeč, še bolj izrazito. Poleg tradicionalnega zaključnega omizja je vprašanju Evropske unije in zahodnega Balkana namreč namenjeno še eno, in sicer o tem, kdo od obeh je na širitev pripravljen. Na obeh razpravah bo sodelovalo vseh šest zunanjih ministrov držav regije, ki so želijo v EU, poleg tega pa kar štirje odposlanci za zahodni Balkan (Gabriel Escobar iz ZDA, Miroslav Lajčak iz EU, Stuart Perch iz Velike Britanije ter Manuel Sarrazin iz Nemčije) in visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt.
Razprava bo prišla v zelo aktualnem trenutku, saj naj bi dva dni po koncu foruma Kosovo začelo uveljavljati svojo odločitev, da bodo morale osebe s srbskimi dokumenti in registrskimi tablicami ob vstopu v državo pridobiti posebne dokumente. O tem, kako preprečiti nove napetosti, ki se zaradi tega napovedujejo, zdaj potekajo intenzivni pogovori, v sredo in četrtek sta bila Escobar in Lajčak v Prištini in v Beogradu. Fajonova se bo na BSF sestala z zunanjimi ministri iz regije, predvidoma bilateralno tudi s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom.
