Okrasni vrt in trata

Pozno v avgustu na naših gredicah, če so ustrezno zalite in pognojene, še vedno cvetijo nekatere vrste poletnih rož, kot so hortenzije, šentjanževka, resje, vrtnice, lilije, begonije, koruznice in marjetice. Istočasno cvetijo še denimo anemone, sedumi, dalije, cikase, astre in koprive.

Tudi v tem času na rožah odstranjujemo odcvetele cvetove, da ne preprečujejo odganjanja novih. Rastline na oknih, obrnjenih na jug, dovolj zalivamo in senčimo. Dalije, zvezdice in drugo visoko jesensko cvetje privežemo, da jih ne poškoduje jesenski veter. Sadimo sadike dvoletnih rastlin, ciklame, žafranike ter čebulice zvončkov, pasjih zob in rmana. ​Režemo pelargonije, fuksije in iglavce. Mlade iglavce sadimo s koreninsko grudo in jih privežemo h kolu, da jih veter ne poškoduje. Trajnice presadimo po cvetenju.

Posebno pozornost je treba nameniti vrtni trati. Pred košnjo se moramo seznaniti z vremensko napovedjo. Če pričakujemo zelo vroče vreme (ki ga imamo letos v izobilju), nastavimo kosilnico nekoliko višje, saj lahko sonce še vedno ožge nizko pokošeno trato. Zeleno preprogo dovolj zalijmo in pognojimo. Po koncu zelo toplega in suhega vremena bomo po potrebi dosejali nekaj nove trave.

V avgustu praviloma porežemo žive meje iz iglavcev in listavcev, da mladike dozorijo in jih prve zmrzali ne uničijo. Obrezujemo zvečer, zjutraj pa le v hladnejšem vremenu, da sonce ne opeče sveže postriženih konic.

Sadni vrt

V sadovnjaku je sezona obiranja za večino sort na vrhuncu. Medtem ko so jagode in maline že obrane, se lotimo obiranja robid in pustimo dozoreti pozni ribez. Dozorele so tudi najpoznejše sorte marelic, še vedno pa zorijo pozne sorte breskev in številne slive. Ta toploljubna drevesa, ki so odvisna od zadostne količine sončne svetlobe, je po obiranju priporočljivo nekoliko prezračiti in odstraniti predolge poganjke (da svetloba prehaja v krošnjo). Enako moramo storiti z drugimi koščičastimi sadnimi drevesi in orehi. Tudi obiranje poletnih sort hrušk poteka avgusta, na jesenske pa še čakamo.

Nove sadike jagod posadimo na čiste gredice. Sadike je treba obnoviti enkrat na štiri leta, saj so domače rastline po tem času pogosto okužene z neozdravljivimi virusi.

Da bi se izognili boleznim in glivicam, je zelo pomembno, da vrt vzdržujemo čist in redno pobiramo odpadle plodove. Gnijoče in odpadle plodove damo v izkopano jamo v kotu vrta in prekrijemo z žganim apnom.

Veje z bogatim pridelkom podpiramo, da se ne zlomijo pod težo plodov, a pazimo, da se ne odrgnejo. Da to preprečimo, med vejo in oporo vstavimo gumijasto podlogo. Vsaj še do konca meseca nadaljujemo s škropljenjem občutljivih vrst jablan proti pegavosti s kalcijevim kloridom. V suhem vremenu obilno zalivamo ali mulčimo s posebno namensko folijo, netkanim blagom ... Še vedno cepimo sadne divjake (še zadnjič cepimo breskve). Po obiranju obrežemo kosmulje in ribez ter porežemo oplojene poganjke malin do tal. Grozdje vinske trte zaščitimo z mrežo ali vrečami pred pticami in osami, oziroma zgodnejše sorte oberemo.​ Jablane škropimo proti jabolčnemu zavijaču, katerega gosenice najpogosteje povzročajo črvivost, hkrati pa škodijo hruškam, marelicam in orehom.

Dobra skrb za sadni vrt se bo bogato obrestovala z zdravim in obilnim pridelkom, ki bo v veselje tudi vsem tistim, ki sadje vlagajo in iz njega kuhajo različne marmelade ter žganje. Ob tem se velja spomniti na tisto robato šalo o stari metodi, po kateri spoznamo pravega dedca ali pravo babnico: daš jima sto kilogramov češpelj in opazuješ – bosta iz njih skuhala žganje ali marmelado? Preudarnejši bodo najbrž skuhati oboje – iz lepših sadežev marmelado za odlične zajtrke, iz poškodovanih pa žganje zoper različne viruse ...

Zelenjavni vrt

V tem času pozornost še vedno namenjamo paradižniku, kumaram in papriki, čeprav gre njihova sezona h koncu, a utegne biti zaradi lepega vremena z malo našega truda nekoliko podaljšana. Čeprav se moramo pri večini sodobnih sort paziti na napad plesni, se jih splača gojiti. Če želimo pobrati bogat pridelek, se ne moremo izogniti uporabi nekaterih kemičnih oziroma ekoloških zaščitnih sredstev (proti krompirjevi plesni pri paradižniku, kumarični plesni pri kumarah in beli gnilobi pri papriki). Čebulo in česen smo večinoma že pobrali, saj so rastline začele rumeneti in polegati. Čebulo in česen po pobiranju pustimo približno teden dni ležati na gredici, nato ju previdno očistimo in pustimo, da se posušita. Nato pridelek sušimo zunaj pod streho še 3–4 tedne, šele nato odstranimo suho zelenje.

V grede na prostem v tem času sejemo pozne vrtnine, kot so kolerabice in solatnice, ki jih bomo pospravili pred zimo, in tudi redkvice. Te namreč hitro rastejo in se debelijo v krajših dneh, ko se dnevi raztegnejo poletnim dolžinam naproti, pa raje odženejo v cvet. Takrat tudi prehitro rastejo in so rade puhle. Zato je poleg pomladnega časa najprimernejše obdobje za gojenje še jesen!

Paradižnikom v tem času porežemo vrhove, da rastline ne oslabijo, ampak usmerijo energijo v velikost plodov, jim skrajšamo vrhove in odstranimo nove cvetove. Pobiramo tudi pozne sorte fižola, graha, kolerabo, korenje, stebla zelene, bučke, buče, lubenice in melone. Ko je suho, pozno zeleno zelenjavo zalijemo in po potrebi pognojimo. Nabiramo poletno listnato zelenjavo in križnice. Paradižnik, kumare in melone, ki še zorijo, zaščitimo pred glivičnimi boleznimi. Timijan, žajbelj, sivko in druge zdravilne rastline porežemo, da bodo pognale na novo. Zberemo in posušimo semena kopra in drugih zelišč, da jih lahko naslednje leto spet posejemo. Za zdrav in bogat pridelek moramo svoj vrt tudi zaščititi pred različnimi škodljivci, rastline denimo varujemo pred polži z uničenjem njihovih jajčec, z vabami in pobiranjem odraslih polžev. Če jih naberemo veliko, si jih lahko celo pripravimo kot specialiteto. Če nam ne teknejo, pa na večerjo povabimo kakšne Francoze ...