Z vetrom v laseh je slogan, ki najbolje opiše eksote na slovenskih cestah, kabriolete. Niso za vsakogar in potencialni kupci se tega še kako dobro zavedajo. Pravzaprav je vožnja narobe svet. Ko sije sonce, je v avtu ob spuščeni strehi vroče, ko vozimo hitro, nam veter mrši lase in še hrup postane neznosen, da se je težko pogovarjati. Ko pa je vreme slabo in je streha nad glavo, prtljažnik hitro postane premajhen, na zadnji klopi, če jo seveda sploh premore, pa je komajda dovolj prostora za otroka. Zakaj bi torej takšen avto v tako zelo bogati ponudbi modelov sploh imeli?

Dejansko vožnja s kabrioletom ni povezana z lepim vremenom. Zato ne čudi, da jih največ prodajo v Veliki Britaniji in Švedski, kjer je vreme vožnji z odprto streho na prvi pogled neprijazno, saj veliko dežuje. Vendar tisti, ki kabriolet uporabljajo, vedo povedati, da največ užitka ponuja vožnja v rahlo oblačnem vremenu, sploh na zaviti cesti, daleč stran od avtocest. In seveda z obveznim pokrivalom na glavi in morda še šalom za zaščito vratu.

Kupujejo ga starejši od 40 let

»Vožnja s kabrioletom predstavlja edinstveno izkušnjo in doživetje, saj se drugače od običajnih vozil tako voznik kot potniki ne počutijo 'ujeti' v svojem svetu znotraj kabine, ampak so v stiku z zunanjostjo in svetom, ki nas obdaja. Če svet v običajnem vozilu le opazuješ, si v kabrioletu del njega. Ko enkrat okusiš vožnjo zgoraj brez, te ta zasvoji. In potem nočeš ali ne znaš več živeti brez njega,« pojasnjuje Sebastjan Vovk, ki je imel v lasti več kabrioletov znamk BMW in Mercedes-Benz, sedaj pa vozi mercedesa SL 560 letnik 1989. Kupci teh avtomobilov so specifični. Želijo uživati v življenju, se radi izražajo s privlačnim avtomobilom, ekskluzivnost odprte strehe pa jim ponuja drugačne vrste doživetja med vožnjo. Kabriolet je sicer najpogosteje drugo ali tretje vozilo v gospodinjstvu, ki je namenjeno drugačnim vožnjam po regionalnih cestah ali v bližini plaž. Redkokdaj vidimo kabriolete v dnevni uporabi, saj majhen prtljažnik ni vreden svojega imena. »Ker ne gre za prvi avtomobil v gospodinjstvu, ga kupujejo predvsem tisti z nekoliko višjim standardom, stari pa so nad 40 let. Gre za posameznike, ki užitek v vožnji postavljajo na prvo mesto,« pravi Dimitrij Vušnik iz Mazde Motor Slovenija. Prav japonska znamka pa se lahko pohvali, da že dobra tri desetletja proizvaja roadster MX-5, ki velja za najbolje prodajani dvosedežni kabriolet na svetu in je zapeljal v garaže več kot milijon zemljanov. V Sloveniji jih vsako leto prodajo okoli pet.

Platno se počasi poslavlja s trga

Zanimivo, da je prav kabriolet prvinski avtomobil. Prvi pravi štirikolesnik namreč ni imel strehe. Kljub temu pa so z desetletji postajali vse manj prisotni na svetovnih cestah. Dejstvo je, da jih danes v poplavi najrazličnejših modelov ljudje kupujejo s premislekom in natančno določenim namenom, odločitev za nakup pa vedno spremljajo tudi čustva. Čeprav zapriseženi pripadniki vrste prisegajo na platneno streho, pa se platno počasi poslavlja s trga, zamenjujejo pa ga trdne zložljive strehe, kar se zdi logično, sploh gledano z vidika uporabnosti. Platnena streha namreč zahteva nekaj dodatne nege in pravil uporabe. »Kljub temu prodamo več MX-5 s platneno streho. Opazili pa smo, da z obema različicama nagovarjamo različne kupce. Za puriste, torej tiste, ki želijo imeti čim bolj prvinsko vozilo, je različica s platneno streho edina izbira. Nekatere stranke pa želijo imeti več udobja v smislu zmanjšane hrupnosti in celoletne uporabnosti. Različica s trdo streho ima že skoraj kupejevski karakter, zato v tem pogledu prepriča marsikaterega kupca,« je prepričan Vušnik.

Peljati takšen kabriolet v avtopralnico, sploh takšno, ki deluje pod visokim tlakom, velja za prepovedano, prav trda streha pa naj bi poskrbela, da so se kabrioleti iz sezonskih spremenili v primerne za vse letne čase. Električno pomična streha pa vsakodnevno življenje in vožnjo le še olajša. »Osebno imam pri platneni strehi vedno le en pomislek, da se najde kje kakšen čudak, ki bi jo razrezal ali poškodoval. Če si vandal, je namreč takšna streha verjetno najbolj mikavna,« pravi Vovk in svetuje, da je pred nakupom vedno pametno preveriti stanje platnene strehe: »V kakšnem stanju je platno, so kje vidne ali nakazane odrgnine, raztrganine, kakšna so tesnila okoli vrat in stekel ... V kolikor odpiranje strehe poteka (pol)avtomatsko, je pametno izvesti celoten postopek zapiranja in odpiranja strehe in biti pozoren na morebitna zatikanja, škrtanja ali napake.« Praviloma kakovost platnene strehe ni problematična, kupci vozil pa so že pred nakupom podučeni, kako je zanjo potrebno skrbeti. Dobro negovana streha ima življenjsko dobo več kot 10 let, z ustreznim vzdrževanjem tudi 15, zato nikoli ne zlagajte mokre platnene strehe, izberite raje ročno avtopralnico, a vseeno ne uporabljajte visokotlačnih brizgalk, pri ročnem čiščenju pa ne uporabljajte agresivnih čistil ali čistil na splošno. Avtomobil operite brez voskanja. Umazanijo, na primer ptičje iztrebke, pa je z vodo potrebno odstraniti takoj, na pol leta pa z ustreznimi sredstvi poskrbite za impregnacijo platnene strehe.

Nekateri so prepričani, da so kabrioleti manj varni kot ostali štirikolesniki, a to ne drži. Glede na to, da se struktura vozila brez strehe spremeni, imajo kabrioleti močnejše pragove in zaradi morebitnega prevračanja debelejše A-stebričke. Ostali varnostni dodatki so po navadi še varnostni loki, ki se sprožijo za prvo ali drugo vrsto sedežev. Pri Mercedesu so na primer varnostni lok, ki se samodejno dvigne, uvedli že leta 1989 z modelom SL tipa 129. Vozila so tudi sicer konstrukcijsko ojačana, B-stebriček pa je integriran v vrata in v primeru bočnega trka varuje potnike.