Vstopni model. Bolj ali manj je jasno, da pri avtomobilskih znamkah omenjena besedna zveza opisuje tistega štirikolesnika, ki je pač cenovno najugodnejši. In nadalje pri vsakem posameznem modelu tistega, ki je opremljen z osnovnim, najšibkejšim motorjem, ter osnovno, najmanj bogato opremo. Kakor koli, ko smo deset družinskih članov, znancev in kolegov za potrebe tega zapisa, še bolj pa iz gole radovednosti, povprašali, kateri je vstopni model znamke Mercedes-Benz, je bil odgovor v stotih odstotkih, pri vseh desetih, enak – razred A. Pa pravzaprav ni. Dejansko je to namreč citan tourer.

Jasno, debate okrog tega so možne in so na mestu. Nenazadnje tudi Mercedesova spletna stran med osebnimi avtomobili citana sploh ne navaja, pa čeprav je v različici tourer to potniško vozilo. Takšnim smo včasih rekli potniški dostavnik, ker ima pač tudi (oziroma že v osnovi) tovorno različico, danes jih mnogi naslavljajo kot družinski avto ali kar enoprostorec, potem ko so slednji v svoji osnovni obliki domala izginili s cest. A naj ga imenujemo tako ali drugače, citan tourer je v bistvu vse to, pa še kaj povrhu. Predvsem pa zelo uporaben, praktičen, udoben, prostoren in kakovosten avtomobil, ki bo zadovoljil izjemno širok krog kupcev.

Nobena skrivnost ni, da si citan osnovo, obliko in še kaj deli z renaultom kangoojem – tako je bilo v prejšnji generaciji in je tudi pri novi, ki je citanova druga in kangoojeva tretja. Kar je nemara še en argument, da ga nekateri ne štejejo za vstopni Mercedesov model, po drugi strani pa je vseeno od Renaultovega sorodnika dovolj drugačen. Tako zunaj kot predvsem znotraj, kjer so nas na Renaultove avtomobile spomnili le vrtljivi gumbi klimatske naprave, ki so identični. Vse ostalo je »po mercedesovo«, vključno s kakovostjo materialov, pa tudi upravljanje z nastavitvami je hitro in enostavno.

Glavna odlika tega štirikolesnika je seveda prostornost. Na 4,5 metra dolžine je te dovolj za petčlansko družino, in to tudi v primeru, ko otroci že zrastejo do končne telesne višine. Prtljažnik, za 517 litrov prostora nudi že v osnovi, bo ob tem dovolj velik tudi za njihovo prtljago, predvsem zaradi tega, ker je mogoče omenjeno število litrov zaradi pravilne, »škatlaste« oblike prostora, precej bolje izkoristiti, kot če bi jih toliko imeli na voljo v katerem koli drugem avtomobilu.

Je pa citan vstopni Mercedesov avtomobil še po nečem drugem – je namreč edini, ki sploh nudi možnost motorja z manj kot 100 konjskimi močmi. V testnem primerku je 1,5-litrski dizelski tako premogel 95 konjev (70 kilovatov), kar je za tovrstno vrsto avtomobila, ki se sicer pelje lepo in udobno ter za svoje mere in obliko zelo spodobno lego nudi tudi v ovinkih, načeloma dovolj, le ko je resnično precej obtežen, bi na avtocesti prav prišlo nekaj malega dodatne moči. V mestu in okolici tega nismo občutili, obenem pa smo bili navdušeni vselej, ko smo odčitali porabo, saj smo jo zlahka zadržali pod šestimi litri (v povprečju nam je popil 5,8 litra dizla na 100 kilometrov).

In nenazadnje – 24.990 evrov, kolikor v osnovi stane testni citan, je glede na današnje cene nekaterih avtomobilov najmanj korektno, če že ne ugodno. Na ravni »ljudskih« znamk.