Vodja pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjana Grmek Martinjaš je spregovorila o povečanem obisku najmlajših pri zdravnikih zaradi pikov insektov in dehidracije oziroma premajhnega vnosa tekočin. Povedala je, da so pike največkrat povzročile ose ali čebele, v zadnjem letu pa zaznavajo porast komarjevih pikov. Poudarja, da je pomembno, da se pike pravilno oskrbi, le redki pa zahtevajo zdravniško pomoč. Če gre za pik čebele, je najprej treba odstraniti želo in nato položiti hladen obkladek. NIJZ priporoča tudi obkladke s sodo bikarbono, saj ta izniči strup. Stanje pika je treba naslednje dni opazovati, saj se šele po tretjem dnevu lahko opazi morebitne zaplete, kot je na primer vnetje. V primeru slednjega se je treba obrniti po zdravniško pomoč. Pik ose po navadi ne pusti žela, vendar pa se prav tako priporoča hlajenje, uporaba antihistaminičnega mazila ali pa zaužitje antihistaminika. V primeru alergije je treba vzeti predpisana zdravila, če pa jih oseba nima, svetujejo, da obišče najbližjo zdravstveno ustanovo.
Tatjana Grmek Martinjaš je poudarila tudi problem dehidracij, ki so najpogosteje posledica črevesnih okužb. Značilna znaka sta bruhanje in driska. Dehidracija lahko sicer nastane tudi kot posledica neugodnih razmer, kot sta na primer bivanje v zaprtem, neprezračenem prostoru ali predolgo bivanje na soncu. Pri tem poudarja, da otrok hitreje dehidrira kot odrasla oseba in da je v primeru dehidracije pomembno predvsem pravilno nadomeščanje tekočine. Na primer v primeru bruhanja otroku ne damo neomejene količine vode, saj jo bo takoj izbruhal. Namesto tega svetuje, da otrok eno uro ne pije nič, ter potem zaužije rahlo slano ali rahlo sladko tekočino po požirkih.
Družinska zdravnica Neža Starič je govorila o povečanem številu težav pri odraslih, ki jih opaža v poletnih mesecih. Povedala je, da so zdravstvenih zapletov najpogosteje deležni kronični bolniki in starejši, zato oboji potrebujejo več pozornosti. Pri starejših je problem predvsem nekoliko oslabljen mehanizem za zaznavanje žeje, kar lahko vodi v premajhno zaužitje tekočin, zaradi česar lahko hitro pride do dehidracije. Pri kroničnih bolnikih je v vročinski valovih težava predvsem možnost poslabšanja bolezni. Dr. Neža Starič je podala nekaj splošnih navodil za prej omenjene skupine in tudi ostale, kot je na primer zadostno uživanje tekočine tekom dneva, predvsem vode, in ob morebitnem potenju pitje izotoničnih napitkov. Poudarila je, da za hidracijo niso primerne sladko gazirane pijače, alkoholne pijače in kava – zadnji dve namreč še dodatno povzročata izločanje vode iz telesa. Za ogrožene skupine je priporočila zadrževanje v notranjih in hladnih prostorih ter uporabo hladnih obkladkov. Odsvetovala je zunanje aktivnosti, kot sta na primer delo na vrtu ali odhod v trgovine. Pozvala je tudi, da se tem skupinam pomaga pri vsakodnevnih opravilih in jih redno opozarja na uživanje tekočin. Za paciente, ki imajo zaradi kroničnega obolenja omejitve pitja tekočine, ta povečan vnos tekočine ne drži oziroma se morajo o tem posvetovati s svojim zdravnikom.