S prepovedjo posvojitev se je Rusija takrat odzvala na odločitev Washingtona, da uvede sankcije proti ruskim uradnikom, vpletenim v umor odvetnika Sergeja Magnickega. Magnicki je leta 2009 umrl v ruskem zaporu, kjer je pristal, potem ko je razkril korupcijo državnih uradnikov.
Kritiki Kremlja so prepoved takrat ostro kritizirali, saj da bo za napetosti med Moskvo in Washingtonom kaznovala nič krive ruske sirote, ki se že tako soočajo s fizičnimi in psihičnimi težavami. V letih zatem se je število posvojitev ruskih otrok s strani tujih družin drastično zmanjšalo. Leta 2019 jih je bilo tako v tujino posvojenih 240, leta 2012 pa 2600.
Potem ko je Zahod proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino uvedel najstrožje sankcije doslej, želijo ruski poslanci zdaj prepoved izpred desetletja razširiti na vse države, ki sprejemajo »neprijateljske ukrepe« proti Rusiji. Med njimi so poleg ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Japonske, Južne Koreje in Velike Britanije tudi vse članice EU, vključno s Slovenijo.
Predlog zakona je od ponedeljka objavljen na spletni strani spodnjega doma ruskega parlamenta, dume. Da bi začel veljati, ga morata sprejeti oba domova parlamenta, nato pa ga mora podpisati še ruski predsednik Vladimir Putin.
