V ZDA se je z objavo poslovnega izida za drugi kvartal največje ameriške banke JP Morgan zares pričela sezona objav poslovnih izidov za drugi letošnji kvartal. Dobiček in prihodki JPMorgan so razočarali pričakovanja in banka je namenila več kot milijardo dolarjev za morebitne prihodnje kreditne izgube. Prav tako je ustavila odkupovanje lastnih delnic, kar je medvedji znak, da se banka pripravlja na težje čase, ki so pred nami.

Medtem ko lahki pri marsikateri branži oziroma sektorju gospodarstva pričakujemo poslabšane revizije letnih planov, pa so nekatera podjetja in sektorji zanimivi. Predhodno informacijo o odličnem poslovnem izidu pa je že sporočil novomeški farmacevt Skupina Krka, ki zaseda dobršen delež na portfeljih IUP. Ta je v letošnjem prvem polletju po prvih ocenah ustvaril 857,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot pred letom in največ doslej. Čisti dobiček je porasel za 33 odstotkov na 236,2 milijona evrov. Nedavno se je zvrstila 28. skupščina Krkinih delničarjev, kjer so potrdili predlog o 5,63 evra visoki dividendi, kar v času pisanja pomeni skoraj šestodstotni dividendni donos. Krka ima sicer stabilno dividendno politiko in je od leta 1997, ko je začela poslovati kot delniška družba, svojim delničarjem vsako leto izplačala dividende. Od objave informacije glede dobrega poslovanja v prvem polletje so Krkine delnice pridobile preko 5 odstotkov in trenutno trgujejo pri nivoju na 100,5 evra na delnico. Krka ni sporočila nikakršnih objav o morebitnih večjih motnjah poslovanja v Rusiji ali Ukrajini. Letošnja več kot 50-odstotna okrepitev rublja napram evru pa je ugodno vplivala na Krkino poslovanje v drugem letošnjem kvartalu. Krka je sicer zabeležila rast prihodkov v vseh svojih prodajnih regijah po svetu. Vsekakor pa glede na vsesplošno draginjo, ki povzroča slabše ekonomske prognoze za Evropo in preostali svet, lahko ugotovimo, da pri Krkinem poslovanju, tudi na račun njene uspešne vertikalne strategije poslovanja, letos ne moremo pričakovati hujšega povišanja stroškov. To lahko pričakujemo pri tistih, ki so pri lastni proizvodnji energetsko zelo intenzivni, in/ali pri tistih, pri katerih so dobavne verige v aktualnih razmerah šibka točka. Torej na stroškovni strani si pri Krki za zdaj ne moremo beliti glave. Na prihodkovni strani pa lahko tudi hitro ugotovimo, da medtem ko recesija prizadene vse, ne prizadene vseh enako. Na tej točki bo pridelovalec in prodajalec zdravil na recept pri prodaji med recesijo mnogo bolj robusten kot večina drugih. Iz zgodovine pa že vemo, da je, kar se delniških tečajev tiče, zdravstveni sektor eden najboljših v obdobjih recesije.