Dejstvo je, da vlada in opozicija ne moreta o vseh stvareh enako razmišljati, vendar to, kar se zdaj dogaja, pa je preveč. Opozicija je sestavni del parlamentarne demokracije in mora delovati konstruktivno. Glede na to, čemur smo priča po zadnjih volitvah, lahko opozicijo označimo za – milo rečeno – nesramno. Ne le, da vlada nima sto dni miru, deležna je metanja polen pod noge in diskreditacij. Že celo pred njenim nastopom so se pojavljale apriorne ocene, kako bo hudo, da stopamo po poti Severne Koreje, Venezuele, Kube itd. Dejstvo je, da je bil poraz SDS boleč in ga ne zna mirno prenesti. Človek nehote dobi občutek, da je njihov namen vlado že na samem začetku čim bolj oslabiti in to na vse načine, tudi banalne, ob tem pa na neki način kaznovati volivce, češ, zdaj pa imate, kar ste hoteli. Skrb zbujajoče je tudi to, da SDS in njen vodja v svoji opozicijski vnemi ne izbirajo sredstev, kako rešiti Slovenijo in jo očistiti od levih.
Ker želim živeti v državi, kjer se demokracija piše z veliko začetnico, menim, da je nujno, da pri vodenju države sodeluje tako leva kot desna opcija, seveda v smislu pozitivnega rivalstva. Čeprav nisem član SDS, si bom vseeno drznil dati nasvet, kako na naslednjih volitvah doseči boljši rezultat. Glede na to, da je SDS stara etablirana stranka, svetujem, da na kongresu stranke analizirajo rezultat volitev in za tak rezultat ne krivijo zavedenih volilcev, pristranskih medijev itd. V prispodobi rečeno, svetujem, da končno primejo bika za roge in ne za rep. Politični bonton veleva, da vodja stranke, ki doseže tak volilni rezultat, poda odstopno izjavo. Ker od gospoda Janše tega ni pričakovati, bi se mu morali delegati zahvaliti za dolgoletno bolj ali manj uspešno vodenje in skrb za ugled stranke. Priznam, da sem malo ciničen in se opravičujem. Prepričan sem, da stranka razpolaga s kadri, ki bi odprli okna in v stranko spustili nov veter. Na volitvah za novega predsednika naj nastopa več kandidatov. Novi predsednik naj bo nekdo, ki bo SDS spremenil v stranko žlahtne moderne desnice, ki jo nedvomno potrebujemo. Naj bo tisti, ki mu politični bonton ni tuj, ki nima težav z razumevanjem demokracije, človekovih pravic, svobode medijev, ki ne uporablja omrežja twitter za žalitve novinarjev in drugih ljudi, ki mislijo drugače. Novi predsednik bi moral med drugim znati podučiti svoje bližnje sodelavce, da podnebne spremembe obstajajo in so že zdaj več kot kritične, kar javno zanika član ožjega vodstva stranke. Drugi član pove svoji rešitev, kako bi zatrl mirne demonstracije: »razhajkal« bi jih že na začetku. In še bi lahko naštevali. Če bi se vse to uresničilo, ne dvomim, da bi bile naslednje volitve veliko uspešnejše in bi bil kriterij za izvolitev nove vlade skrb za dobrobit državljanov in ne ideološki predsodki. Če do teh sprememb ne pride, si ne predstavljam, kaj nas lahko doleti. Ni veliko možnosti, da bomo žrtve zunanje invazije, v razmerah, v kakršnih se trenutno nahajamo, je večja grožnja vojna, ki jo poznamo ne tako daleč nazaj iz naše bližnje soseščine. To je vojna, ki običajno poteka v najbolj brutalni obliki, kjer novi oklepniki ne pridejo v poštev in tudi ni zmagovalca, je pa veliko krvi. Zato poziv: stopimo skupaj in pamet v glavo, tako levi kot desni. Upam, da se glede črnega scenarija motim.
Na koncu naj še enkrat poudarim, da v stanju, v kakršnem se nahaja Slovenija, pravzaprav pa ves svet, ni pravi čas za reševanje države z razpravami o tem, kako je oblečena predsednica državnega zbora, kakšno ima predsednik vlade frizuro in da se sodno vejo oblasti imenuje krivosodje itd. Do neke mere Janeza Janšo celo razumem glede tega odnosa do sodstva, saj kdor je redna stranka na sodišču in včasih celo pravnomočno obsojen, ponavadi nima dobrega mnenja o sodstvu. In če bo prišlo do omenjenih sprememb v stranki, bi bilo smiselno Janši dodeliti naziv njenega častnega predsednika. To mislim brez cinizma.
Velika škoda bi bila, da tako lepi državi ruši ugled početje neodgovorne politike.
Rudi Žveglič, Ljubljana
