Sporazum ureja tehnične, pravne in finančne elemente za izvajanje solidarnostnega mehanizma med Slovenijo in Italijo. Sloni na evropski uredbi o ukrepih za zagotavljanje oskrbe s plinom, je na sredini seji odbora za zunanjo politiko pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen.
Celoten mehanizem solidarnostne pomoči se aktivira šele po tistem, ko država podpisnica sporazuma znotraj svojega ozemlja izvede vse, kar je potrebno za to, da zagotovi oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev. Torej šele po tistem, ko izključi vse nezaščitene odjemalce in pride do točke, kjer bi lahko nastala motnja pri oskrbi njenih zaščitenih odjemalcev, je dejala Seršenova.
Namen sporazuma je, da ena država partnerica takrat zaprosi drugo partnerico za solidarnostno pomoč pri oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev. Ti so poleg gospodinjstev tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem. Med te sodijo zdravstvene dejavnosti, vključno z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti, vključno z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami in socialnovarstvene dejavnosti.
Kot je pojasnila Seršenova, sporazuma velja za obe strani, torej lahko Slovenija zaprosi Italijo za pomoč in obratno. Po informacijah ministrstva za infrastrukturo je Italija sporazum nedavno že ratificirala. Seršenova je na sredini seji potrdila, da je ministrstvo že začelo aktivnosti, da bi bila podobna sporazuma še pred zimo sklenjena tudi z Avstrijo in Hrvaško. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma je podprlo vseh 80 prisotnih poslancev.
