Če bi predsednik Joe Biden na današnji ameriški dan neodvisnosti pobrskal po anketah, bi mu to lahko pokvarilo praznovanje. Vrsta raziskav javnega mnenja kaže veliko nezadovoljstvo Američanov z njegovim vodenjem, usmeritvijo države in ekonomijo. Tako bi nekdanji republikanski predsednik Donald Trump kljub trenutno odmevni kongresni preiskavi o njegovi vlogi pri lanskem vdoru v kongres premagal Bidna, če bi se neposredno pomerila na predsedniških volitvah. Raziskava kolidža Emerson je v takšnem dvoboju Trumpu namerila 44 odstotkov podpore, Bidnu pa 39.

Pred tem je raziskava Reutersa in Ipsosa pokazala, da je podpora javnosti aktualnemu predsedniku blizu najnižje, odkar vodi državo – prejšnji teden so mu namerili 38 odstotkov podpore, dve odstotni točki več kot teden dni prej, ko je bila sploh najnižja. Kar 70 odstotkov vprašanih meni, da so ZDA na napačni poti. V Reutersovi anketi podpora Bidnu ni presegla petdesetih odstotkov od avgusta lani.

Rekordna inflacija po letu 1981

Tisto je bil čas ponesrečenega ameriškega umika iz Afganistana, po katerem si aktualna administracija v očeh javnosti ni zares opomogla. Zdaj je ta zgodba v ozadju, v ospredju pa vse težje gospodarske razmere, ki so tudi posledica ukrajinske vojne, ne pa samo tega – visoke cene goriva in hrane oziroma inflacija, za kar odgovornost pripisujejo predsedniku. Ne povsem neutemeljeno, četudi Bela hiša nima čarobne ekonomske paličic. Biden je denimo že februarja obljubljal ukrepe za preprečevanje rasti cen goriva, pa je bil neuspešen, njegov predlog prejšnji mesec o trimesečni odpravi zveznih trošarin pa niti pri demokratih ni naletel na navdušenje ob kritikah, da je prepozen. Inflacija je bila maja na letni ravni 8,6-odstotna, najvišja v ZDA od decembra 1981. Biden je v govoru prejšnji mesec krivdo za to pripisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovi agresiji, a to sporočilo pri Američanih ne doseže več namena, prav tako ne predsednikova poprejšnja opozorila, da sankcije proti Rusiji tudi zanje ne bodo neboleče.

Bidnova agenda je trenutno res polna. Majsko streljanje na osnovni šoli v Teksasu in odločitev vrhovnega sodišča o ukinitvi ustavne pravice do splava sta v ospredje prinesla druge, tudi ideološke teme ter okrepila pritisk na Bidna, naj ukrepa, kar administracijo odvrača od polne pozornosti ekonomiji. Ta pa je za Američane daleč najpomembnejše vprašanje. Tako Bidnu ni kaj dosti pomagala niti ena redkih dobrih novic zanj, sprejem zakona o nekaterih ukrepih nadzora prodaje in posesti orožja, ki ga je po kompromisu v senatu podpisal prejšnjo soboto in je najbolj daljnosežen s tega področja v desetletjih.

Trump gleda DeSantisa

Nizka podpora predsedniku, kar v tem obdobju prvega mandata ni redkost, je težava za demokrate pred novembrskimi kongresnimi volitvami, kjer so že tako in tako pričakovali poraz. Ankete kažejo, da jim podpora pada pri najpomembnejših skupinah volilcev, raziskava agencije Associated Press pa je pokazala, da je od lanskega junija milijon registriranih volilcev demokratske stranke prestopilo k republikanski, v drugo smer pa tretjina manj, in to v dobršni meri v pomembnih predmestjih. Četudi demokrati upajo, da bo zlasti vprašanje pravice do splava spodbudilo njim naklonjene volilce, se bodo težko izognili izgubi večine v obeh domovih kongresa, kar bi Bidnu v drugi polovici mandata zvezalo roke.

Ta del mandata bo potekal tudi v luči kampanje za predsedniške volitve leta 2024. Čeprav je do prvih strankarskih volitev še kakšno poldrugo leto, se o njih v obeh strankah že veliko govori. Zanimive rezultate je dala anketa harvardskega Centra za politične študije, da si namreč več kot 70 odstotkov vprašanih ne želi ponovne kandidature Bidna, več kot 60 odstotkov pa ne ponovne kandidature Trumpa. Če bi oba kandidirala, bi šestdeset odstotkov premislilo o podpori sredinskemu neodvisnemu kandidatu.

Trump po poročanju ameriških medijev razmišlja, da kandidaturo razglasi kmalu, da vzame vetra iz jader floridskemu guvernerju Ronu DeSantisu, ki se uveljavlja kot njegov najresnejši tekmec v republikanski stranki oziroma kot favorit, če Trump ne bi kandidiral. Trumpov podpredsednik Mike Pence je že precej zadaj. DeSantis se ponuja kot republikanec Trumpove baže, a manj nepredvidljiv in škandalozen.

Večina demokratskih volilcev podpira drugi Bidnov mandat, ne pa tudi ameriško volilno telo nasploh. V anketi Harvarda dve tretjini neodvisnih volilcev dvomita o njegovih mentalnih sposobnostih, 73 odstotkov pa jih meni, da kaže znake, da je za vladanje prestar (ima 79 let, tri več od Trumpa, kjer se ta pomislek večinoma ne pojavlja). Če Biden ne bi kandidiral, je za demokratske volilce trenutno favoritinja podpredsednica Kamala Harris, za njo pa nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton, je pokazala ista anketa.