»Obstaja velika potreba po tem, da se s tem vprašanjem začnemo ukvarjati. Nenazadnje smo dali to zavezo tudi ljudem pred volitvami,« je glede izpolnjevanja Natovih zahtev glede obrambnih izdatkov povedal Golob.
»Računam, da bi takšen načrt lahko pripravili v naslednjih šestih mesecih. To je resen načrt, ne prazne obljube, ker ne bomo vedeli samo, koliko izdatkov, ampak predvsem, za katere programske vsebine oziroma investicije jih bomo namenili, «je pojasnil.
Kdaj bi lahko Slovenija dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, bo po premierjevih besedah pokazal ta načrt. Trenutne slovenske zaveze, ki so jih podale še prejšnje vlade, predvidevajo leto 2030. Vendar pa je Golob prepričan, da bo treba to časovnico pospešiti, saj se razmere v svetu spreminjajo.
Revizija nakupa oklepnikov boxer, ki ga je sklenila še prejšnja vlada, po njegovem mnenju ne bo v veliki meri vplivala na izpolnjevanje zahtev.
»Revizija ne more odločati o tem, ali bomo izpolnjevali zaveze do Nata, revizija se ukvarja s tem, ali je bil konkreten posel izpeljan gospodarno in v skladu z načrti, tako da počakajmo do septembra. Bojno skupino bomo pa morali vzpostaviti v vsakemu primeru,« je poudaril.
Slovenija se je zavezala, da bo nadaljevala z dvigom izdatkov za obrambo na 1,5 odstotka BDP do leta 2024. Obenem je podala politične zaveze, da bo do 2030 dosegla raven dveh odstotkov.
Z 1,22 odstotka BDP za obrambo je sicer med najslabšimi članicami zavezništva. Povsem zadnja pa je pri naložbah v vojaško opremo, za katero namenja 17,9 odstotka obrambnih izdatkov. Cilj znaša 20 odstotkov.
Premier kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrditvi članstva Švedske in Finske v Natu
Robert Golob kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrjevanju protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu. Potrditev pričakuje že pred poletnimi počitnicami.
Glede nasprotovanja Levice širitvi Nata na Finsko in Švedsko je Golob pojasnil, da to predvideva že koalicijski protokol, ki so ga sklenile stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.
»Levica ima vso pravico, da se vzdrži glasovanja pri tej točki, sem pa prepričan, da bodo v tem primeru tudi opozicijske stranke zmogle državotvorno držo. In zaradi tega me niti za sekundo ne skrbi, da bi bila ta odločitev glede Finske in Švedske kakorkoli ogrožena,« je premier poudaril ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev zveze Nato v Madridu.
Tudi za samo vlado oziroma koalicijo to nasprotovanje Levice ne pomeni nič posebnega, je še dejal.
Vlada je v torek na dopisni seji sprejela pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi ter ju poslala v potrditev odboru DZ za zunanjo politiko (OZP), ki je danes pobudo že podprl z enajstimi glasovi proti enemu.
Ministra iz vrst Levice sta po poročanju časnika Delo sicer glasovala proti stališču vlade, prav tako je bil na seji OZP proti le poslanec Levice.
Voditelji držav članic Nata bodo sicer predvidoma še danes Švedsko in Finsko povabili k članstvu. Nato bo sledil podpis pristopnih protokolov, ki ju bo moralo ratificirati še vseh 30 držav članic Nata.
K članstvu ju bodo povabili, potem ko sta skandinavski državi v torek pred začetkom vrha v Madridu sklenili dogovor s Turčijo, da bo ta podprla povabilo. Švedska in Finska pa sta v zameno za to obljubili podporo Turčiji v boju proti terorizmu.
