Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je Hrvaški, ki bo s 1. januarjem 2023 tako postala 20. članica območja, že čestital tudi preko družbenega omrežja Twitter. »Evro je denarni izraz naše skupne usode in je del naših evropskih sanj. Zdaj so se sanje uresničile tudi Hrvaški,« je zapisal Michel.
V Bruslju se danes nadaljuje vrh EU, poleg katerega poteka tudi vrh območja z evrom. Na slednjem sodelujejo tudi voditelji držav, ki nimajo evropske valute.
»Hrvaška je pripravljena na območje z evrom,« je po poročanju dpa dejal Plenković in poudaril, kako dobro je skupna evropska valuta že uveljavljena v hrvaškem gospodarstvu.
»Sedemdeset odstotkov turistov, ki prihajajo na Hrvaško, prihaja iz držav evroobmočja, naša trgovinska menjava z državami evroobmočja znaša dve tretjini,« je pojasnil.
Evropska komisija je 1. junija objavila konvergenčno poročilo za leto 2022, v katerem je dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023.
Hrvaška bo tako z začetkom prihodnjega leta postala del območja z evrom. Od 5. septembra letos bo na Hrvaškem obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov bodo označene tako v kunah kot evrih, dvojno označevanje pa bo veljalo tudi za celo leto 2023.
Evropska komisija je sicer v prvi polovici junija objavila svojo letno raziskavo, ki kaže, da se je na Hrvaškem naklonjenost prevzemu evra v zadnjem letu precej zmanjšala. Prevzemu evra je naklonjenih 55 odstotkov vprašanih, kar je sedem odstotkov manj kot pred letom dni. Delež tistih, ki so uvedbi evra nenaklonjeni, je medtem narasel za šest odstotnih točk na 42 odstotkov.
Vstop Hrvaške v evrsko območje je sicer pomembna novica tudi za Slovenijo, ki je skupno valuto prevzela z letom 2007. Hrvaška je četrta največja slovenska trgovinska in gospodarska partnerica in ob tem še najpomembnejša turistična destinacija za Slovence. Veliko slovenskih državljanov ima v sosednji državi tudi nepremičnine.
