Po navedbah delegacije so bili migranti odlično organizirani in nasilni. Na mejno območje je vdrlo okoli 500 ljudi, v mesto Melilla pa se je od teh uspelo prebiti 130.
Poudarili so, da je Maroko aktivno sodeloval s španskimi varnostnimi silami, saj je na mejno območje poslal veliko število pripadnikov svojih sil, ki so poskušale odvrniti migrante od prestopa meje. Že v četrtek je bilo po poročanju španskih medijev, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, ranjenih 116 maroških policistov, ki so skušali zadržati približno 500 migrantov. Enega policista so morali zdraviti na oddelku intenzivne nege v bolnišnici.
Melilla in Ceuta, druga majhna španska enklava na severu Afrike, imata edino kopensko mejo Evropske unije z Afriko, zato sta magnet za migrante. Ozemlji sta zaščiteni z ograjami, utrjenimi z bodečo žico, video kamerami in stražnimi stolpi.
V preteklih letih je sicer na tisoče migrantov poskušalo prečkati 12-kilometrsko mejo med Melillo in Marokom ali osemkilometrsko mejo v Ceuti, tako da so plezali po ograjah, plavali ob obali ali se skrivali v vozilih.
Marca letos je Španija končala leto dni trajajočo diplomatsko krizo med državama in podprla maroški načrt za avtonomijo Zahodne Sahare, s čimer je odstopila od svoje desetletja trajajoče politike nevtralnosti glede tega vprašanja.
Španski premier Pedro Sanchez je nato obiskal Rabat, obe vladi pa sta pozdravili »novo fazo« v odnosih.
Spor se je začel, ko je Madrid aprila 2021 dovolil Brahimu Gali, vodji Zahodnosaharske fronte Polisario, ki se zavzema za neodvisnost nepriznane Zahodne Sahare, da se v španski bolnišnici zdravi zaradi covida.
Mesec dni kasneje je približno 10.000 migrantov nezakonito vstopilo v špansko enklavo Ceuta, maroški mejni stražarji pa tega niso preprečili, kar so mnogi opazovalci označili za maščevalno potezo Rabata.
Obe mesti sta že dolgo časa tudi žarišče ozemeljskega spora med Rabatom in Madridom, saj Madrid vztraja, da sta obe mesti sestavni del Španije, Maroko pa trdi, da sta mesti del Maroka.
