Komaj pred letom dni je strankam po dveh letih političnega pat položaja v izraelski politiki uspelo oblikovati vladno koalicijo, s katero se je končala dolgoletna vladavina Benjamina Netanjahuja in njegovega Likuda. Čeprav je bil Likud na volitvah spet najmočnejša stranka v državi, z Netanjahujem nihče več ni želel sodelovati. Osem strank desnice, centra in arabske stranke so se združile v nenavadno protinetanjahujevsko koalicijo, ki je upala, da bo s sporazumom o delitvi oblasti med Naftalijem Bennettom, voditeljem desničarske stranke Jamina (Desno), in Jairjem Lapidom, voditeljem liberalne centristične stranke Ješ Atid (Obstaja prihodnost), preživela štiriletni mandat.
Formalno podaljšanje postalo kamen spotike
Dobro leto dni po oblikovanju koalicije so se ta upanja razblinila. Nesoglasja v koaliciji so se tako stopnjevala, da sta se premier Bennett in zunanji minister Lapid dogovorila o razpustitvi kneseta. Izraelci bodo tako predvidoma najkasneje v naslednjih petih mesecih, če Netanjahuju ne bo uspelo sestaviti nove vlade, spet odšli na volišča. To bodo že pete parlamentarne volitve v Izraelu v zadnjih treh letih.
Napetosti v osemčlanski koaliciji so se glede sklepanja miru s Palestinci, odnosa med sekularnimi in verskimi Judi pa tudi glede posegov izraelske vojske v jeruzalemskem starem mestnem jedru pojavljale že od začetka Bennettove vlade. Aprila je vladna koalicija izgubila večino v parlamentu, potem ko je Bennettovo stranko zapustila ena poslanka, s čimer je koalicija v 120-članskem parlamentu imela samo še šestdeset glasov.
Dokončno pa se je koalicija prelomila pri podaljševanju veljavnosti izraelske civilne zakonodaje v judovskih naselbinah na zasedenih palestinskih ozemljih. Praviloma je to podaljševanje vedno znova predstavljalo zgolj formalnost. Toda proti so glasovale stranke opozicije, ki načeloma s podaljšanjem veljavnosti civilne zakonodaje naseljencem na Zahodnem bregu nikoli niso imele težav. Toda glas proti je bil namenjen le dodatni šibitvi Bennettove koalicije.
Netanjahu si želi vrnitve
Z odločitvijo, da se gre na predčasne volitve, sta Bennett in Lapid našla rešitev, da se veljavnost izraelske civilne zakonodaje za naselbine vendarle podaljša brez glasovanja o njej. Kajti če pride do predčasnih volitev, se zakonodaja za naselbine avtomatično podaljša. Do predčasnih volitev bo premierske posle opravljal Lapid, ki bo ostal tudi zunanji minister. Bennett naj bi ostal podpredsednik vlade in prevzel portfelj za iranska vprašanja, prav tako pa se špekulira, da bi se utegnil predčasno politično upokojiti in umakniti z vseh funkcij.
Nad odločitvijo za predčasne volitve je seveda navdušen Benjamin Netanjahu, ki sedaj vidi priložnost, da se vrne na čelo izraelske vlade. Likud sedaj sicer preverja možnost, da bi se predčasnim volitvam lahko izognili in oblikovali alternativno vlado, za kar bi Netanjahu moral ob opozicijskih prepričati tudi nekaj strank trenutne koalicije. Možnosti za to so za zdaj pičle. Netanjahu, proti kateremu še vedno potekajo sodni procesi zaradi korupcije, sicer že napoveduje, da bo naslednja vlada pod njegovim vodstvom znižala davke in ustavila močno narasle cene v državi. Raziskave javnega mnenja Likudu ves čas merijo podporo v višini 30 poslanskih sedežev, celotnemu političnemu spektru v državi pa spet napovedujejo težko sestavljanje vladajoče koalicije po naslednjih volitvah.
