Če je še kdo dvomil, kakšno bo priporočilo evropske komisije glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, mu je Ursula von der Layen odgovorila, še preden je spregovorila. Za govorniški oder je prišla oblečena v modro-rumeno kombinacijo, v barvah ukrajinske zastave. »Da, Ukrajina si zasluži evropsko perspektivo. Da, Ukrajino bi morala biti dobrodošla kot država kandidatka,« je potem dejala predsednica evropske komisije.
Po njeni oceni je Ukrajina že v preteklosti pokazala pripravljenost živeti po evropskih načelih in je doslej vpeljala 70 odstotkov pravnega reda EU, ima dobro javno upravo, pošten in delujoč volilni sistem, izpeljala je decentralizacijo. Toda veliko mora biti na poti naprej še storjenega: s področja pravosodja, boja proti korupciji, izvajanja zakona proti oligarhom, pravic manjšin, je naštela von der Leynova. Vojna je seveda velika omejitev za reforme, ki pa so vseeno mogoče, je rekla in dodala: merila bo treba izpolniti.
Zelenski: Zgodovinska odločitev
Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini bo prihodnji teden sprejel evropski svet, torej voditelji držav članic. Evropska komisija je tista, ki svoja priporočila daje na podlagi strokovnega mnenja, čeprav je glede na trenutno dogajanje v Ukrajini precej jasno, da ti niso bili edini. Odločitev na vrhu EU pa je predvsem politična. Po navedbah iz bruseljskih krogov naj bi bilo nekaj zadržkov do novih držav kandidatk predvsem s strani Nizozemske, Danske in Portugalske. Ni malo opozoril, da je dejanska perspektiva članstva Ukrajine zelo oddaljena in da lahko dolg proces obrne proevropsko razpoloženje ljudi. Zgled res dolgega čakanja je postala Severna Makedonija, ki je status kandidatke dobila pred skoraj sedemnajstimi leti, pa še ni začela niti pogajanj o članstvu. A bržkone bodo morebitne pomisleke do podelitve statusa kandidatke Ukrajini pred vrhom EU odpravili zaradi pomembnosti odločitve tako za Ukrajino kot za samo EU, njeno kredibilnost in vpliv.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je sporočilo komisije »zgodovinsko« in da gre za korak, zaradi katerega je ukrajinska zmaga v vojni z Rusijo bližja. Ukrajina je pridružena članica EU od leta 2016. Kmalu po ruskem napadu 24. februarja je zaprosila z članstvo v EU in nato do aprila izpolnila tisoče strani dolg vprašalnik EU, kar je velik izziv za vsako potencialno kandidatko že če ni v vojni. In če evropski svet prihodnji teden potrdi njen status kandidatke, se bo to zgodilo najhitreje po vložitvi prošnje v desetletjih. V primeru Slovenije denimo je trajalo poldrugo leto.
Rdeča luč z Tbilisi
Evropska komisija je priporočila tudi podelitev statusa kandidatke Moldaviji, ki je po lanskih volitvah dobila zelo proevropsko vlado. »Moldavija je prvič po neodvisnosti na pravi poti reform, boja proti korupciji in približevanja Evropi,« je dejala von der Leynova in dodala, da za to državo veljajo podobni argumenti kot za Ukrajino, glavna izziva Kišinjeva za naprej pa bosta izboljšanje gospodarstva in javne uprave.
Zelene luči komisije pa ni dobila tretja od držav Vzhodnega partnerstva, ki so letos skoraj hkrati zaprosile za status kandidatke. Gruzijske oblasti so v zadnjem času naredile nekaj korakov nazaj pri neodvisnosti pravosodja, velika je politična polarizacija, posega se v neodvisnost protikorupcijskih organov. Von der Leynova je pomenljivo dodala, da je kavkaška Gruzija tudi geografsko drugačna (bolj oddaljena). Komisija evropskemu svetu predlaga, da Gruziji zagotovi evropsko perspektivo, pred podelitvijo statusa kandidatke pa znova preveri uveljavljanje zahtevanih reform.
Gruzijsko vodstvo se je odzvalo kritično, iz vladajoče stranke Gruzijske sanje so sporočili, da je odločitev o Ukrajini razumljiva in politična, ker je država v vojni, da pa »naše prelivanje krvi pred štirinajstimi in posebno tridesetimi leti za naše evropske partnerje ni več pomembno«. V letih 1992 in 1993 ter 2008 je bila Gruzija v vojni s proruskimi separatisti in rusko vojsko.
