Piran je med tremi slovenskimi obmorskimi mesti poplavno najbolj izpostavljen, saj je v zadnjih letih doživel največ poplav, ki ogrožajo vse nižje ležeče dele obale in Tartinijev trg. Projekcije nadaljnjega višanja morske gladine kažejo, da bi bil Piran, če ne bodo ustrezno ukrepali, v skrajni fazi poplavljen tudi nekaj mesecev na leto. Pričakuje se namreč, da se bo na slovenski obali do sredine tega stoletja morje dvignilo za 40 centimetrov, do konca stoletja pa za od 60 do 110 centimetrov.

Zato stroka skupaj z občino Piran že nekaj časa išče ustrezne rešitve. Januarja lani so občini svoje idejne rešitve brezplačno predstavili Stanislav Černe, Vitomir Mavrič in Mitja Guštin, iz predstavljenega pa izhajajo vse nadaljnje aktivnosti občine, je povedal koordinator za protipoplavno zaščito Pirana Zoran Vitorovič​. Občinska uprava je projekt že preverila pri stroki, ki po Vitorovičevih besedah ocenjuje, da je uresničljiv, tudi finančno, zato projekt nadaljuje. Občina je projektne rešitve preverila tudi pri vseh, ki morajo po zakonu dati soglasje, in nihče jim ni nasprotoval, so pa postavili določene pogoje, je dejal.

Občina je izvedla tudi že nekatere nadaljnje aktivnosti, kot so popis obalne favne in flore, preverba stanja glavnega pomola in drugo, direkcija za vode pa je po Vitorovičevih besedah projekt prepoznala kot »izvedljiv, možen in zanimiv« in na podlagi tega je občina z direkcijo sklenila sporazum o financiranju ukrepov za preprečevanje poplav v Piranu. Bistveni del sporazuma navaja, da občina pridobi gradbeno dovoljenje do 30. junija 2023. Če bo dovoljenje pridobljeno, bo projekt nato prevzela direkcija za vode in ga izpeljala. Korak k temu je bil, ko so občinski svetniki 30. maja z rebalansom potrdili tudi postavko, da se za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za geološke raziskave obale nameni 622.000 evrov. Na isti seji so sicer svetniki idejni projekt protipoplavne zaščite zavrnili, župan Đenio Zadković pa je nato napovedal, da ga bodo nadaljevali.

V idejnem projektu je predvideno, da se rekonstruira dotrajani pomol in zgradi zapornica, ki bo preprečevala vdor vode ob visokih plimah in jugu, predvideni so tudi rekonstrukcija in ureditev meteorne kanalizacije, zadrževalnikov in črpališča za kanalizacijo, dvig zaščitne kote obalnega pasu in preureditev skalometa. Projekt je trenutno ocenjen na približno 14 milijonov evrov in bi ga v celoti krili iz sredstev za okrevanje in odpornost. Gre za namenska sredstva, ki jih je mogoče črpati pod pogojem, da občina Piran pridobi gradbeno dovoljenje do 30. junija 2023, pogoj je tudi, da se poplavni ukrepi rešujejo celovito, in ne po delih, rok za dokončanje del pa je do konca leta 2025.

Svarijo pred hitenjem

A z vsemi načrti se vsi občani in nekateri predstavniki stroke ne strinjajo. Na javni predstavitvi je med drugim občinski svetnik Davorin Petaros (Gibanje za občino Piran) dejal, da na občinski seji niso glasovali proti protipoplavni zaščiti, ampak proti na seji predstavljenemu projektu. Prepričan je, da se je projekt pripravljal za zaprtimi vrati in da je občinski svet jasno povedal, da mu nasprotuje. Direktor direkcije za vode Roman Kramer pa je v širši predstavitvi med drugim zavrnil očitke, da projekt izvajajo na skrivaj. Dejal je, da z najboljšimi domačimi strokovnjaki iščejo najboljše rešitve za poplavno varnost in da so želeli sredstva, ki so na voljo, izkoristiti za Piran.

Krajinska arhitektka Romana Kačič, ki je med drugim pred leti sodelovala pri projektu dviga obale v Benetkah, pa je posvarila pred hitenjem. Meni, da gre za kompleksen projekt, ki ga je treba dobro premisliti. Prepričana je tudi, da si Piran za ta projekt zasluži mednarodni razpis.