Ustavno sodišče je soglasno odredilo začasno zadržanje izvrševanja tretjega in četrtega odstavka 37. člena zakona o varstvu okolja, od četrtega do devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena ter prvega ter od tretjega do šestega ter osmega in devetega odstavka 275. člena. Del zahtev po zadržanju izvrševanja členov zakona pa je zavrnilo. Sklenilo je tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Na ustavno sodišče so se obrnili družba Interseroh, ki je imetnica okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja s komunalno in nekomunalno odpadno embalažo ter imetnica odločb o potrditvi skupnega načrta ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, z odpadnimi nagrobnimi svečami in z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ob njej pa še njen lastnik in pri njej zaposlene osebe ter gospodarske družbe, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, je navedlo ustavno sodišče v sklepu.
Pobudniki nasprotujejo rešitvi iz novega zakona o varstvu okolja, v skladu s katero bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti od leta 2023 opravljal le en subjekt za vsak tok odpadkov, in sicer neprofitno. Za izpolnjevanje svojih obveznosti bi morali v skladu z zakonom proizvajalci sami ustanoviti tako organizacijo, njena naloga pa bi bila skrb za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški in ne za čim večji dobiček, je v času sprejemanja zakona lani pojasnjevalo ministrstvo.
Pobudniki: Do poslabšanja položaja podjetij bi prišlo nepričakovano
Pobudniki ustavne presoje zatrjujejo, da je z izpodbijano ureditvijo poseženo v njihova pričakovana pravna upravičenja, do poslabšanja položaja podjetij naj bi prišlo nepričakovano. Zakonodajalec za preoblikovanje sistema v neprofitnega naj ne bi imel stvarnega razloga, ki bi bil utemeljen v prevladujočem javnem interesu. Med drugim menijo tudi, da je ureditev v novem zakonu v neskladju s pravico do zasebne lastnine ter pomeni nedovoljeno omejitev svobode ustanavljanja in opravljanja storitev. Prepričani so, da je država kršila evropska pravila o notifikaciji zakona Evropski komisiji.
Navedli so, da bi zaradi izpodbijane ureditve moralo z delovanjem prenehati najmanj 24 gospodarskih družb, prišlo pa bi tudi do širših posledic za državo. Zaradi pomanjkljivega postopka notifikacije naj zakonske določbe ne bi veljale, glede na to pa naj nekateri proizvajalci ne bi več izpolnjevali svojih obveznosti iz sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, povzema sodišče.
Pobudniki sicer izpodbijajo celotno 2.2. poglavje zakona o varstvu okolja in njegov 275. člen, v tem obsegu so predlagali tudi zadržanje izvrševanja določb. Ustavno sodišče pa jim je pritrdilo le pri določbah, pri katerih so navedli razloge za protiustavnost in hkrati tudi razloge za zadržanje njihovega izvrševanja.
Ustavno sodišče je sicer v odločitvi povzelo tudi stališče vlade, da zakon ustrezno in zakonito prenaša evropsko zakonodajo. Notifikacija zakona Evropski komisiji po navedbah vlade ni bila potrebna, zato ni prišlo do kršitve prava EU.
Vlada: Proizvajalci se bodo zaradi zadržanja znašli v pravni negotovosti
Vlada je opozorila, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb pomenilo, da s 1. januarjem 2023 ne bi več obstajala pravna podlaga za uvedbo spremenjenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Roki, določeni v 275. členu zakona, naj ne bi več vezali proizvajalcev, ki naj bi se zato znašli v pravni negotovosti.
Ministrski zbor je opozarjal tudi, da bi bili proizvajalci v primeru, da po oceni ustavnega sodišča zakon ni v neskladju z ustavo, v prekršku, ker ne bi izpolnili zakonskih obveznosti. Z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb zakona o varstvu okolja vzpostavitev spremenjenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti sploh ne bi bila več mogoča, zato bi to področje ostalo pravno neurejeno, so še navedli.
Državni zbor je novi zakon o varstvu okolja sprejel 16. marca letos. V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti naj bi zakon po prepričanju takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem.
Interseroh: Zmagalo je okolje
Zmagalo je slovensko okolje, pa so v odzivu na sklep ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje več členov zakona o varstvu okolja, zapisali v družbi Interseroh. Ustavno sodišče je zakonodajalcu in vladi podarilo čas, da v novi sestavi vnovič premisli sistem upravljanja z odpadki v Sloveniji, so prepričani.
»Če želimo ohraniti slovensko okolje in premišljeno skrbeti za nastale odpadke, potrebujemo kakovosten in transparenten sistem, ki naj temelji na primerljivih praksah držav članic Evropske unije,« je ob odločitvi povedala direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj.
Pobudo za oceno ustavnosti so poleg podjetja Interseroh vložili še Interserohovi zaposleni, Interseroh Austria kot njegov družbenik in številni proizvajalci, so pojasnili.Pobudo je v imenu pobudnikov vložila Odvetniška pisarna Brezavšček Žgavec. Njen direktor Andrej Brezavšček je ob odločitvi poudaril, da je zakon sporen z vidika številnih pravnih vprašanj, kot so vprašanje načela enakosti pred zakonom, vprašanje načela pravne države in posega v pridobljene pravice obstoječih organizacij, vprašanje načela proste podjetniške pobude, vprašanje načela prostega pretoka blaga, storitev in kapitala znotraj EU.
»Ustavno sodišče potrebuje čas, da ta vprašanja razreši, do takrat pa pozdravljamo sklep, da se izvrševanje zakona zadrži s ciljem, da ne nastane nepopravljiva škoda za vse poslovne subjekte, ki delujejo na tem trgu,« so v Interserohu povzeli njegovo izjavo.
Odločitev pozdravili tudi v GZS in na Slovensko-nemški gospodarski zbornici
Interseroh je del nemške skupine Alba. Na dogajanje se je tako odzvala tudi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein, ki je pozdravila odločitev ustavnega sodišča. »Načelo svobodne gospodarske pobude in s tem v zvezi enoten in odprt trg ter konkurenca brez diskriminacije so med osnovnimi načeli Evropske unije,« je podčrtala. Zbornica spodbuja tudi k razmisleku o prenosu dobrih praks iz Nemčije na področju ravnanja z embalažo, so še navedli v sporočilu za javnost v Interserohu.
»Odločitev Ustavnega sodišča pozdravljajo tudi na na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Zbornica je vseskozi opozarjala, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir, učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tega novi zakon ne ponuja,« je povedala Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.
Predlagano določitev ene organizacije na en odpadni tok GZS označuje kot pomanjkljivo, saj temeljito posega v obstoječo ureditev, namesto da bi jo nadgradila z vidika postulatov krožnega gospodarstva. Sporni so predvsem kratki roki, ,ki so za tako obsežno preoblikovanje sistemov po oceni GZS neulovljivi
Kot pojasnjuje Nahtigalova, so si »odpadni tokovi in tudi značilnosti proizvajalcev posameznih skupin izdelkov zelo različni in so odvisni od geografije držav in kulturno zgodovinskih dejavnikov. Če imamo pri embalaži več tisoč proizvajalcev, jih je pri novejših tokovih po prvih ocenah za določene tokove le peščica.« Dodala je, da se bo GZS še naprej prvenstveno zavzemala za nadgradnjo in izboljšanje obstoječih sistemov, z možnostjo izbire izvajalcev.
