Arčon stavi na čezmejno povezovanje
Kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je med današnjo predstavitvijo pred pristojno komisijo DZ izpostavil predvsem čezmejno povezovanje in povezovanje narodnih skupnosti. Menil je tudi, da ima urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo velik pomen. Izpostavil je pomen slovenskega jezika in njegovo učenje. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu po njegovi oceni v prihodnosti čaka tudi veliko izzivov na različnih področjih, trenutno pa je v dobri kondiciji.
Urad je pomemben tudi z vidika državnosti in vpetosti Slovenije v mednarodni prostor, je še dejal kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za odnose Slovenije in slovensko avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovenci po svetu.
Arčon se je zavzel tudi za prenovo pristojnega krovnega zakona ob konsenzu tudi Slovencev v zamejstvu in po svetu. Kot pomembno je izpostavil tudi digitalizacijo in današnjemu času ustrezno informiranje društev Slovencev v zamejstvu in po svetu.
V kratki osebni predstavitvi ob začetku zaslišanja pred pristojno komisijo je dejal, da sam prihaja z obmejnega območja, ob meji z Italijo, tako da je po njegovih besedah pomen tega območja globoko zakoreninjen v njegovo razumevanje sveta. Slovenci v zamejstvu in po svetu so pomemben del in neločljiv del slovenskega narodnega telesa, tisti del, kot je dejal Arčon, zaradi katerega smo »odprti in svetovljanski«. Številčno je slovenski narod sicer majhen, a po kulturni moči »velik in globalen«, je dodal.
Jevšek pred odboroma DZ izpostavil nujnost koriščenja vseh sredstev za razvojni preboj
Slovenija bo morala za doseganje skladnega regionalnega razvoja izkoristiti vsa nepovratna in povratna sredstva za razvojni preboj, je danes pred pristojnima odboroma DZ poudaril kandidat za ministra za kohezijo Aleksander Jevšek. Napovedal je pripravo dokumentov za izvajanje kohezijske politike za 2021-2027 in nujne popravke NOO.
Kandidat za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je ocenil, da Slovenija v finančni perspektivi 2014-2020 uspešno črpa sredstva in da bo do konca 2023 uspela počrpati vsa razpoložljiva sredstva, a kljub temu razlike med regijami ostajajo in so še vedno prevelike.
Za prihodnjo finančno perspektivo 2021-2027, za katero bo za izvajanje ob kasnejših uveljavitvah evropskih uredb zaradi pandemije covida-19 manj časa, bo treba po Jevškovih besedah dokončati oblikovanje sporazuma o partnerstvu z Evropsko komisijo in program za izvajanje kohezijske politike, ki sta v zadnji fazi priprave. "Treba se bo takoj soočiti s ključnimi dokumenti - partnerskim sporazumom in osnutkom programa kohezijske politike," je poudaril.
Kot je poudaril, bo treba vzpostaviti učinkovito programiranje tako horizontalno kot vertikalno, že takoj prvi sestanek na temo priprave operativnega programa pa bo z vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, ki mu morata prižgati zeleno luč.
Učinkovito razvojno programiranje bo po njegovem prepričanju mogoče doseči z oblikovanjem nove strategije razvoja Slovenije, v pripravo katere bi Jevšek vključil vse deležnike, ter pametnim, transparentnim in poštenim upravljanjem evropskih sredstev v prave razvojne prioritete.
Z nujnimi popravki nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo treba po Jevškovih besedah uporabiti vsa sredstva, tudi nepovratna, v načrt pa s ciljem modernizacije slovenskega razvojnega modela vključiti gospodarstvo, univerze, lokalne skupnosti, znanost in civilno družbo.
Potrebna bo tudi odločitev glede sofinanciranja nacionalnega prispevka predvsem zahodne regije. Prioriteta morajo biti projekti regije in ne projekti posamezne občine, je poudaril ter izpostavil tudi nujnost nadgraditve informacijskega sistema in spremembo pravil upravljanja kohezijskih sredstev z debirokratizacijo.
Kot je naštel Jevšek, je treba namesto skladnega pospešiti trajnostni razvoj Slovenije, zagotoviti razvojna sredstva za regije zunaj kohezijskega okvira, razviti nove finančne mehanizme za razvoj regij, prenesti večje pristojnosti na regije za finančne spodbude. Omenil je tudi nove pristope pri zmanjševanju regionalnih razlik ter vpeljavo dveh načel v politiko regionalnega razvoja - načelo subsidiarnosti in načelo, da v primeru, ko država občinam naloži naloge, da za to zagotovi ustrezna sredstva.
Jevšek je napovedal pripravo novega zakona o skladnem regionalnem razvoju, decentralizacijo države z vzpostavitvijo pokrajin, prenovo ukrepov endogene regionalne politike, redefiniranje splošnih razvojnih nalog na ravni regije, ustvarjanje novih gospodarskih obetov za manj razvite in obmejne regije, krepitev povezovanja in obravnavanje potreb zapostavljenih krajev.
Po uveljavitvi sprememb zakona o vladi bo pod Jevškovo pristojnostjo tudi regionalni razvoj, ki zdaj sodi v pristojnost gospodarskega ministrstva. Jevšek ocenjuje, da je gospodarsko ministrstvo s predstavniki razvojnih regij sicer sodelovalo, a konkretnih pobud ni podajalo. Vzpostavitev drugačne organizacijske strukture novega ministrstva je po Jevškovem prepričanju priložnost, da se vzpostavi drugačna logika delovanja, ki terja terensko delo.
»Ne kohezije ne regionalnega razvoja ne moremo doseči v pisarnah, ampak le s sodelovanjem, poslušanjem in oblikovanjem pravih odgovorov za prave vsebine, ki bodo zagotavljale multiplikativne razvoje učinke,« je prepričan Jevšek. V tem smislu bi z organizacijskimi spremembami operativne službe resorja, ki ga bo vodil, rad približal končnim uporabnikom.
Predstavitev dosedanjega soboškega župana je kot ustrezno ocenilo 11 članov odbora za gospodarstvo in 10 članov odbora za zadeve EU, neustrezna se je zdela trem oziroma petim.
Stojmenova Duh dobila devet glasovov potrditve in štiri proti
Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je bila uspešna na današnjem zaslišanju pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Da je bila predstavitev kandidatke ustrezna, je menilo devet članov komisije, štirje so bili proti.
