Indeks SBITOP je prejšnji teden zaradi dobrega poslovanja domačih blue chipov v prvem kvartalu pridobil skorajda tri odstotke. O poslovnem izidu za prvi kvartal je poročalo že osem od 10 podjetij, zajetih v indeksu, kjer je bila v »agregatu« zabeležena 53-odstotna rast prihodkov in 74-odstotna rast dobička (izračun Bloomberga). H krepki rasti prihodka so prispevali Petrolov prevzem hrvaškega Croduxa, dobra prodaja titanovega dioksida Cinkarne Celje in rekordno poslovanje Krke v prvem kvartalu. Na visoko medletno rast dobička v prvem kvartalu sta krepko vplivali Cinkarna Celje in NLB. Sicer pa so globalni kapitalski trgi ta trenutek polni tveganj, saj se dražijo storitve, denar in proizvodi. Centralne banke zvišujejo obrestne mere, da bi zajezile inflacijo. Pričakuje se, da se bo denar letos še podražil, vprašanje pa je, koliko bo za eno do dve odstotni točki višja cena denarja zares zajezila rast cen. Z zviševanjem obrestnih mer so bolj pod pritiskom sektorji, ki pričakujejo dobičke v bolj odmaknjeni prihodnosti. Tehnološki sektor je nominalno bolj diskontiran kot tradicionalni sektorji, kar jim na kapitalskih trgih zdaj povzroča višje negativne cenovne pritiske. Pretežno tehnološki indeks Nasdaq je letos upadel že za 28 odstotkov. Glede na rast obrestnih mer in druga tveganja so ta čas bolj primerne tradicionalne panoge gospodarstva z ugodnejšimi vrednotenji, saj glede na trenutne razmere na kapitalskih trgih niso precenjene. To so dejavnosti, ki so ključne za vsakodnevno življenje. Med te sektorje spadajo dejavnost zdravstva in zdravstvenih storitev (ETF XLV), javne službe (ETF XLU), sektor nujnih potrošnih dobrin (Danone, Nestle, Johnson & Johnson) ali telekomunikacijski sektor (T-Mobile USA, Deutsche Telekom).
Med zanimive priložnosti sodijo tudi podjetja, ki lahko izkoristijo kitajsko politiko ničtega covida, ki prekinja globalne dobavne verige. Govorimo o podjetjih, ki proizvajajo in prodajajo na zahodu, imajo pa močnejše kitajske konkurente, ki zdaj omejeno poslujejo oziroma jih pestijo ozka grla v globalnih dobavnih verigah. Taka zahodna podjetja bodo kljub višjim lastnim stroškom poslovala s krepko višjimi maržami, saj bodo dosegala višje prodajne cene. Eden takih primerov je domača Cinkarna Celje, ki je v prvem kvartalu precej pridobila zaradi manjše ponudbe titanovega dioksida iz Kitajske. Dodaten upad ponudbe je povzročilo tudi zaprtje obeh ukrajinskih tovarn titanovega dioksida. V prvem kvartalu so tako pri Cinkarni Celje posledično ustvarili 22,4 milijona evrov EBITDA, kar je 79 odstotkov več kot lani v tem času, čisti dobiček se je več kot podvojil, marža EBITDA je narasla kar na 34 odstotkov, prihodki pa so se povišali za 32 odstotkov.
