Sajenje paradižnikov, paprik in kumar je ena najbolj priljubljenih dejavnosti navdušenih vrtnarjev, ki prisegajo na poln okus domačega pridelka. Tako pridelani plodovi so odličnega okusa tako sveži kot v najrazličnejših kuhanih ali pečenih jedeh, ki jih je mogoče pripraviti z malo ustvarjalnosti in spretnosti. Če želite tudi sami vzgojiti svoj paradižnik, je ravno pravi čas. Čeprav se nega paradižnika zdi na prvi pogled zahtevna, v resnici pri tem ni velike znanosti. In lahko se odločite za gojenje na balkonu, v rastlinjaku ali na vrtu, zelo priljubljene so tudi pohodne terase na strehah stanovanjskih blokov.

Preden se lotite gojenja paradižnika, je pomembno razmisliti, katera vrsta paradižnika bo za vas najboljša. Paradižnik zraste visoko, zato potrebuje močno oporo. Najpogostejše vrste imajo en dolg poganjek, ki ga odščipnemo približno na višini opore (1,5 do 2 metra nad tlemi), in več stranskih poganjkov, ki jih je treba skrajšati. Prav zato veliko vrtnarjev raje izbere grmasti paradižnik, ki zrastejo do višine največ enega metra in ima poleg glavnega več stranskih poganjkov, ki se ne razrastejo tako zelo. Za rast ne potrebujejo podpore, zato jim ni treba posvečati toliko časa in skrbi. Če se ne morete odločiti, povprašajte v krajevni vrtnariji. Prav tam namreč prodajajo sadike, ki se v vašem kraju obnesejo najbolje. Radi vam bodo svetovali.

Izbira primernega mesta

Ko se odločite, s katero sorto paradižnika bi se radi sladkali, je pomembno izbrati najboljšo lokacijo za sajenje. Če sadik ne želite imeti v rastlinjaku in vas ne omejuje majhen balkon, upoštevajte, da je dobra lega za paradižnike sončna ali delno senčna. Nujno mora biti dobro prezračena, v izogib plesni, a hkrati zaščitena pred močnimi sunki vetra – slednje je treba še posebno upoštevati v primeru gojenja na strehi bloka, saj lahko močan veter odpihne rastlino z loncem vred, kar je zelo nevarno!

V idealnem primeru mora imeti paradižnik veliko svetlobe in toplote, vseeno pa nekatere vrste ne prenašajo dobro neprestane sončne pripeke. Tla v gredicah naj bodo ilovnata, srednje težka, toplejša in dovolj bogata s hranili. Spomladi pridelovalci pogosto pognojijo izbrano površino s kravjim ali piščančjim gnojem.

Izbira in utrjevanje sadik

Če želite biti prepričani, da bodo vaši paradižniki dobro uspevali in da boste imeli na mizi cel kup dišečih ter okusnih plodov, je treba izbrati najboljše sadike. Te morajo imeti močno, vendar ne več kot 30 centimetrov visoko steblo. Na prvi pogled naj bodo rastline zdrave, čvrste in njihovi listi temno zeleni. Pomemben je tudi dobro razvit koreninski sistem.

Preden se lotite sajenja paradižnika v gredico ali lonec, je sadike dobro utrditi, da se navadijo na ostrejše zunanje razmere. Te so predvsem neposredno sonce, ki bi jih lahko opeklo, močnejši sunki vetra ali temperaturna nihanja. V nasprotnem primeru lahko paradižnik doživi šok, v najslabšem primeru pa zaradi sončnih opeklin tudi odmre.

Zato bi morali paradižnik začeti izpostavljati zunanjim razmeram približno teden dni pred sajenjem. Najprej ga premikamo na prosto za približno dve uri na dan, rastline pa je treba v tem času postaviti na mesto, zaščiteno pred neposrednimi sončnimi žarki. Vsak dan izpostavljenost zunanjim vplivom podaljšujemo, postopoma jih lahko pustimo na nižjih temperaturah, zadnji dan naj paradižnik ostane zunaj vso noč. Vsemu temu privajanju se lahko izognemo, če si sadike priskrbimo v krajevni vrtnariji, ki ima sadike že na prostem – v nasprotju s pokritimi vrtnimi centri.

Kako posaditi paradižnik

Čeprav je gojenje paradižnika razmeroma enostavno, ima sajenje svoja pravila, ki se jih je dobro vedno držati, če želite bogato letino. Vrtnarji sadijo sadike nekako od sredine aprila do konca maja, seveda pa je to odvisno od več dejavnikov – med drugim od sorte paradižnika, vremena in kraja, kjer nameravate rastline gojiti.

V rastlinjaku

Priporočljivo je za vsak primer vsako leto zamenjati prst, v nasprotnem primeru bi rastline lahko podlegle plesnim ali različnim boleznim. Priporočljivo je uporabiti klasično zemljo iz gredice, kompost in pokošeno travo. Pomembna je tudi razdalja; posamezne rastline naj bodo narazen najmanj 40 centimetrov.

Vsaka sadika potrebuje svojo trdno oporo (kovinsko ali leseno palico). Treba je izkopati jame, v katere vstavimo posamezne sadike, in če je zemlja presuha, je dovolj, da jo rahlo namočimo z vodo. Med sajenjem se korenine s spodnjim delom stebla v dovolj globoke jame položi navpično ali vodoravno (to velja predvsem za preveč razraščene sadike). Večji del stebla nato prekrijemo z zemljo, da ustvarimo bogatejši koreninski sistem. Paziti je treba pri cepljenih sadikah, saj jih lahko z zemljo zasujemo samo do mesta cepljenja! Na koncu je treba paradižnike nežno privezati na oporo in jih temeljito zaliti.

Na gredici

Sajenje na odkrit vrt je primerno, ko so spomladanske pozebe zanesljivo mimo, čas je torej pravi, vseeno pa velja slediti vremenski napovedi. Sadike posadimo precej globlje. Najpogosteje jih v jame vstavimo poševno tako, da je koreninska gruda z delom stebla (do prvih listov) pod zemljo. Tako bodo zrasle močnejše korenine, kar pomeni boljši pridelek.

Posamezne sadike naj imajo na gredicah dovolj prostora. Običajno jim namenimo 80 x 40 centimetrov ali celo 90 x 50 centimetrov. Že od samega začetka je treba redno odstranjevati vse stranske poganjke, rastlina pa naj ima tudi močno oporo, na katero bo privezana.

Če imate raje grmičaste paradižnike, nekateri menijo, da je idealen prostor 70 x 20 centimetrov ali 50 x 60 centimetrov za vsak grm. Seveda je vse to odvisno od prostora, ki ga imate na razpolago; paradižnik dopušča prilagoditve.

Glede poljščin, ki so rasle na gredicah prejšnja leta, se je dobro izogibati sajenju tam, kjer ste prej gojili jajčevce ali krompir. Ob tem ne pozabite, da paradižnika ni priporočljivo večkrat saditi na istih mestih; bolj se obnese kolobarjenje.

V loncih

Na balkonu ali terasi lahko gojite paradižnik v različnih posodah, kot so veliki cvetlični lonci, posebni samozalivni zabojčki, dobro se bo obneslo tudi večje vedro, ki pa mu moramo preluknjati dno in dodati podstavek. Rastlinam je dobro zagotoviti toplo zemljo, dobro oskrbljeno s hranili. Zato v posodi pripravite kakovosten substrat, ki ga lahko dopolnite s hlevskim gnojem (lahko v peletih) ali tudi pokošeno travo.

Sajenja sadik v lonce se lotimo tako, da na dno posode nasujemo približno dva centimetra debelo plast drenaže, da bo odvečna voda lahko odtekala. Približno 2/3 posode nato nasujemo s substratom, v katerega vstavimo sadiko (poševno) in do vrha lonca dodatno nasujemo substratom. Nežno ga potlačimo in zalijemo.

Zalivanje in negovanje paradižnika

Ko so paradižniki posajeni, jih redno zalivamo. Tega ne počnemo s škropljenjem po rastlinah, ampak neposredno na zemljo korenin. Izogniti se je treba premočnemu zalivanju, zaradi katerega lahko okusni plodovi pokajo. V primeru napovedanega dolgotrajnega deževja je paradižnik dobro pokriti, najbolje takrat, ko so rastline še suhe, da ne pride do plesni.

Med rastno dobo je paradižnik dobro od 3- do 5-krat okopati, v globino približno 5 centimetrov, steblom pa dodati še nekaj sveže zemlje, da lahko rastline poženejo nove korenine. Poleg tega je treba redno odstranjevati morebitne z boleznijo okužene spodnje liste.

Najbolje bo, če paradižnik na vsaki rastlini raste na enem poganjku (steblu), pri čemer je treba odščipniti vse stranske poganjke in redno odstranjevati zalistnike. Največja višina rastline naj bo približno 150 do 200 centimetrov. Če je glavni poganjek višji, ga je treba odščipniti! Rastline nato oblikujemo tako, da imajo plodovi na njih tudi pri steblu dovolj svetlobe. Paradižnik potrebuje velike količine hranil za pravilno rast. Zato ne pozabite na redno gnojenje, po možnosti z vodotopnimi gnojili, ki se dobro vpijejo v tla in hitro prodrejo do korenin. Uporabljena gnojila morajo vsebovati vsa potrebna hranila (dušik, fosfor, kalij) in tudi mikroelemente.