V letošnjem prvem četrtletju se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 odstotka. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, ki je narasla za kar 20 odstotkov. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 12,7 odstotka) in zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 15,7 odstotka, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke). V trgovinski dejavnosti je rast ostala visoka, večja je bila tudi v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih
Dodana vrednost se je v prvem četrtletju glede na isto obdobje prejšnjega leta povečala za 9,3 odstotka. K rasti dodane vrednosti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se medletno povečale za 21,8 odstotka. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povišala za 16,7 odstotka. V storitvenih dejavnostih je v prvem četrtletju rast ostala visoka, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. K rasti BDP so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka..
Skupna zaposlenost je v letošnjem prvem četrtletju znašala 1.073.000 oseb, kar je bilo za okoli 34 tisoč ali 3,3 odstotka oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v prvem četrtletju na letni ravni 9,6-odstotna, na četrtletni pa 0,8-odstotna.
Četrletna rast precej nižja kot v preteklih četrtletjih
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so povedali, da se je realni BDP v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,8 odstotka, kar je bistveno manj kot v preteklih četrtletjih, medletna 9,8-odstotna rast pa je po njihovih ocenah ostala visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove.
Rast gospodarske aktivnosti se je po navedbah Umar umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroški, razmere pa so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini. Kot so povedali, sta na nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev ugodno vplivala predvsem postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Ob tem pa so opozorili, da je kupna moč gospodinjstev pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane.
Po ugotovitvah Umar je bila v prvem četrtletju visoka tudi medletna rast investicij, zlasti zato, ker se krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. Po drugi strani pa se v gradbeništvu že povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Višja kot v enakem lanskem obdobju je bila tudi državna potrošnja. Ta je po ocenah Umar izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu.
Na Umarju opažajo, da so se kazalniki zaupanja marca zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, še posebej pri potrošnikih in v predelovalnih dejavnostih. Aprila je sledilo rahlo izboljšanje, a negotovost ostaja visoka. Negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini, uvajanjem novih sankcij proti Rusiji in odzivom gospodarstev na morebitne težave v preskrbi z energenti, ostaja visoka in bo ključno vplivala na gospodarska gibanja v evropskem prostoru v prihodnjih mesecih, so zapisali. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, predvsem v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, kjer bodo ključni ukrepi za blažitev posledic za najranljivejše skupine prebivalstva, so dodali.
Visoka ostajajo tudi tveganja za zaostritev omejitev na strani ponudbe, ki se še dodatno krepijo zaradi zaprtja delov kitajskega gospodarstva ob ničelni toleranci Kitajske do covida-19. Pandemične razmere ostajajo dejavnik tveganja, zlasti v primeru pojava novih sevov, ki bi lahko resneje poslabšali zdravstvene razmere in zahtevali strožje zajezitvene ukrepe.
Visoka rast domače potrošnje, tako zasebne kot investicijske, in znatna umiritev v izvoznem delu gospodarstva sta po besedah Umar v okviru pričakovanj pomladanske napovedi, ki so jo na uradu pripravili v prvi polovici marca. »Negotovost in negativna tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami in oskrbo z energenti, pa so se od tedaj okrepila,« je komentirala direktorica Umarja Maja Bednaš. V pomladanski napovedi je Umar napoved rasti za letos znižal s 4,7 na 4,2 odstotka.
Banka Slovenije: Rast kljub umiritvi ostaja visoka
Na Banki Slovenije ugotavljajo, da so se v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja. Po izrazitem povišanju ob koncu lanskega leta se je gospodarska rast v prvem četrtletju letos pričakovano umirila, a ostala višja kot v evrskem območju. Z 0,8 odstotka na četrtletni ravni je bila za 0,6 odstotne točke višja od povprečja v območju evra.
Poleg potrošnje gospodinjstev je domačo aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, pri čemer pomemben delež odpade na gradbeništvo. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je ostala še močnejša od sicer robustne rasti izvoza. Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se tako za sedaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin.
Zasebna potrošnja je ostala robustna - razmere na trgu dela so namreč ob najvišji zaposlenosti do zdaj in zgodovinsko nizki brezposelnosti izrazito ugodne in podpirajo kupno moč gospodinjstev. Z ukinitvijo ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je dodatno okrepilo povpraševanje po storitvah, po drugi strani pa so težave v dobavnih verigah omejevale nakupe trajnega blaga, predvsem avtomobilov.
Visoka je ostala tudi medletna rast investicij, v strukturi katerih je opaziti okrepitev v gradbeništvu. Raven investiranja je sicer že bistveno nad predkriznimi vrednostmi. Na državno trošenje so še naprej vplivali izdatki za obvladovanje epidemije. Rast izvoza se je umirila, a tudi v prvem letošnjem četrtletju ostala visoka. Domače povpraševanje pa je poganjalo rast uvoza, ki je bila tako še močnejša od sicer robustne rasti izvoza.
Med posameznimi dejavnostmi so h gospodarski rasti po ugotovitvah Banke Slovenije največ prispevali storitvene dejavnosti in gradbeništvo. Po šibkih lanskih gibanjih so gradbena dela na začetku letošnjega leta pospešila v večini segmentov gradenj kljub pomanjkanju delavcev in materiala.
V Banki Slovenije ob tem opažajo, da so razmere v predelovalnih dejavnostih postale zahtevnejše, medletna rast dodane vrednosti se je namreč nekoliko upočasnila, skupna proizvodnja pa je ob izrazitih razlikah med panogami četrtletno stagnirala. Poslabšale so se razmere v proizvodnji avtomobilov in nekaterih drugih panogah, neposredno povezanih z avtomobilsko industrijo. Znižala se je tudi vrednost indeksa proizvodnje v energetiki, kjer so gibanja pogojena tako s cenovnimi pritiski kot tudi z ukrepom znižanja omrežnin v prvem četrtletju.
Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij na realno gospodarstvo so po teh ocenah za zdaj razmeroma omejeni. Poslabšanju gospodarske klime v marcu je že aprila sledilo izboljšanje, večinoma so se zvišale tudi kratkoročne ocene pričakovanega povpraševanja. Glavnina šoka se tako odraža v višanju rasti cen energentov in surovin, kar prek izrazitega naraščanja uvoznih cen dodatno krepi inflacijo.
