Do prvega kroga parlamentarnih volitev v Franciji je še mesec dni in po zadnji anketi agencije IFOP vodi združena levica Jean-Luca Mélenchona z 28 odstotki. Sedemindvajset odstotkov podpore ima sredinska Macronova koalicija treh strank, 22 odstotkov skrajna desnica Marine Le Pen, 11 odstotkov republikanci, 6,5 odstotka pa skrajna desnica Erica Zemmourja. Pravkar ponovno izvoljeni Macron bo sicer v naslednjih dneh imenoval novega premierja, menda bo to premierka, ki naj bi mu zagotovila zmago na volitvah 577 poslancev skupščine.
Z 28 odstotki glasov do 130 od 577 poslancev
Pravzaprav nihče ni pričakoval, da bo 70-letnemu – potem ko je 10. aprila na predsedniških volitvah znova za malenkost zaostal za Le Penovo in zgrešil drugi krog – uspelo ustvariti tako močno koalicijo, v kateri so njegovi radikalni levičarji iz Nepokorjene Francije, Zeleni, komunisti in celo socialisti. Vendar pa bo združena levica kljub trenutnemu vodstvu zelo težko prišla do absolutne večine poslancev zaradi dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Politični analitik Bruno Jeudy meni, da bi dobila z 28 odstotki glasov 130 od 577 poslancev. Vendar so napovedi lahko nehvaležne, saj se v drugi krog uvrsti vsak, ki ima v prvem krogu več kot 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volilcev. Torej lahko v drugem krogu boj poteka tudi med štirimi kandidati, med katerimi pa lahko teoretično zmaga in postane poslanec tudi nekdo s 30 ali še manj odstotki podpore.
Najbrž pa bosta povezovanje levice in njen vzpon v anketah mobilizirala njene volilce, medtem ko naj bi volilci drugih taborov v večji meri ostali doma. Udeležba na parlamentarnih volitvah, ki je bila leta 2017 celo pod 50 odstotki, je običajno za tretjino nižja kot na predsedniških, kjer je bila letos 73-odstotna. Tudi zato sta leta 2017 Le Penova in Mélenchon, ki ju je v prvem krogu predsedniških volitev podprlo več kot 40 odstotkov volilcev, na parlamentarnih dobila le štiri odstotke poslancev. Če Macronu ne bo uspelo mobilizirati svojega tabora, pa bi lahko ostal brez absolutne večine v skupščini, s tem pa tudi brez absolutne izvršne in zakonodajne oblasti, ki ju je imel v zadnjih petih letih.
Afera s kandidatom
Macron bo verjetno zdaj hitro znižal davke, podaljšal in tudi povečal subvencije zaradi vse dražje energije in hrane, pokojnine in minimalno plačo pa vezal na petodstotno inflacijo (ki je nizka v primerjavi z drugimi članicami EU). Javni dolg, ki že krepko presega sto odstotkov BDP, se bo torej samo še večal. Mélenchon bi ga kot premier povečal še bolj, saj obljublja blokado vseh cen, najnižjo pokojnino pri 1200 evrih in upokojevanje pri 60 letih.
»Pripravljam se na to, da bom premier,« je še pred nekaj dnevi dejal Mélenchon. A prav zdaj je prišlo na dan, da je njegova stranka Nepokorjena Francija (in najbrž tudi on) prikrivala obtožbe štirih žensk, da je 25-letni kandidat za poslanca Taha Bouhafs, ki je doma iz revnega predmestja Lyona in po rodu iz Alžirije, zagrešil spolno nasilje, tudi eno posilstvo. V sredo je vodilna članica Nepokorjene Francije priznala, da je stranka že v soboto, ko ga je postavila za kandidata, vedela za te obtožbe. V ponedeljek je Bouhafs, ki naj bi postal simbol boja revnih predmestij za pravičnejšo družbo, »zaradi laži, obrekovanj in zmerjanj«, kot je zapisal na twitterju, odstopil kot kandidat za poslanca, čeprav so ga pred tem pred obtožbami in zaradi rasističnih napadov v bran vzeli vodilni politiki Nepokorjene Francije, tudi sam Mélenchon.
