Okoljski ter tudi finančni vidik je družino iz Ljubljane pred dvema letoma in pol spodbudil k odločitvi, da avtomobila pri hiši ne bodo imeli več. »To, da smo se odpovedali avtomobilu, za nas ni pomenilo le, da smo se odpovedali prevoznemu sredstvu, ampak smo nekako spremenili življenjski slog. Po nakupih hodimo v najbližjo trgovino, otroka imata dejavnosti razmeroma blizu doma oziroma šole, redkeje se odpravimo na kak daljši izlet ob koncu tedna, raje gremo s kolesi kam bližje,« pripoveduje oče Damjan in pove, da življenje teče nekako počasneje, »saj je treba počakati na avtobus in tako nimaš občutka, da bi se ti življenje z vso naglico vrtelo pred očmi. Ko smo še imeli avto, je bilo točno tako – ker si lahko hitro 'skočil' z enega konca mesta na drugega, niti nisi imel časa za postanek.«
Popolnoma brez avtomobila pa vendarle niso, saj si ga enkrat ali dvakrat na teden izposodijo oziroma nadomestijo z najemom električnega avtomobila – »car sharingom«. Če te storitve v Ljubljani ne bi bilo, bi bil, kot priznava sogovornik, prehod zahtevnejši, če ne celo skoraj nemogoč.
»Ena prvih stvari, ki jih opaziš, ko se znebiš avtomobila, je, da se ne moreš kar na lepem odpraviti, temveč je pametno pot načrtovati prej. Če greš z avtobusom ali vlakom, moraš pogledati vozne rede, če greš za dalj časa, moraš preštudirati povezave. To je včasih zamudno in pri nas ne prav enostavno. Če si sposodiš električni avto, ga je pametno prej rezervirati,« pripoveduje. Kot razlog, zaradi katerega so se odločili za življenje brez avtomobila, navede, da ravno zato, ker so v Ljubljani na izposojo električni avtomobili, ki so do okolja prijaznejši, bolj ekološka je tudi uporaba avtobusa. Na drugem mestu pa je ekonomski izračun – za nakup in vzdrževanje avtomobila bi plačali več, kot zdaj porabijo za različne prevoze.
Tudi zaradi vse višjih cen energentov je marsikdo že začel razmišljati, da bi se odpovedal avtomobilu. Vendar je to v mestu, kot je Ljubljana, veliko preprosteje kot v drugih krajih, ki so bolj odmaknjeni in kjer ljudje avtomobil dejansko potrebujejo, če se želijo pripeljati na delovno mesto ali oditi po opravkih. Če imajo prebivalci zadovoljiv dostop do železniških in avtobusnih postajališč ter sta pogostost in hitrost javnega prevoza zadostni, ni dvoma, da je taka oblika prevoza finančno ugodnejša (cene javnega prevoza za zdaj ostajajo enake), ob tem pa veliko prijaznejša do okolja. A žal je takih srečnežev ob razpršeni poselitvi, premalo kapacitetah in več desetletjih zanemarjanja javnega potniškega prometa premalo, ugotavljajo tudi pri Fokusu.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Kar je ostalo od žice, je v večni opomin
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo se prehodili po obroču okrog Ljubljane in si ogledali ostanke iz druge svetovne vojne, predvsem bunkerje, kako se pevka Eva Boto spominja svojega nastopa na Evroviziji, kakšne cilje ima nova vlada na področju rabe obnovljivih virov energije, kaj je o svojem boju z boleznijo povedala nekdanja izvrstna biatonka Tadeja Brankovič, kako močne so ideje, da bi tudi pri nas uzakonili evtanazijo... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
– pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
