»Sedanji trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe, vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritev ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanje vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje,« je dejala Hainesova. Ocenila je, da se bodo zadeve v naslednjih mesecih premaknile v bolj nepredvidljivo smer in se še dodatno zaostrovale.
Ocenila je tudi, da Putin najverjetneje ne bo uporabil jedrskega orožja, razen v primeru, če se bo Rusija soočila s z resno grožnjo svojemu obstoju.
Sicer pa je dejala, da Putin ne bo končal vojne v Donbasu, torej v vzhodnih ukrajinskih pokrajinah Doneck in Lugansk, ampak namerava postaviti most do Pridnestrja. Zaradi tega se pripravlja na podaljšani spopad, med katerim želi uresničiti svoje cilje dlje od Donbasa.
Po njeni oceni Putin meni, da je Rusija bolj zmožna in voljna vzdržati izzive vojne kot pa njeni nasprotniki. Verjetno tudi računa na to, da se bo odločnost ZDA in EU oslabila, ko bodo pomanjkanje hrane, inflacija in cene energije postali vse hujši problem.
Odesa tarča več ruskih raketnih napadov
Ukrajinsko priobalno mesto Odesa je bilo v ponedeljek zvečer tarča ruskih raketnih napadov, sporočajo ukrajinske oblasti. V napadih, ki naj bi uničili dva hotela in nakupovalno središče, je umrla ena oseba.
Predstavnik za odnose z javnostmi regionalne vojaške uprave Sergej Bratčuk je dejal, da so ruske sile v letalskem napadu na hotela uporabile hipersonične rakete. Iz dosedanjih poročil ni jasno, zakaj je ruska vojska izvedla napad na hotela niti ni podatka o tem, kdo je v njiju bival v času napada, še navaja CNN.
V ponedeljek so ruske sile s sedmimi raketami zadele tudi nakupovalno središče v Odesi, so sporočili predstavniki ukrajinske vojske. Do napadov je prišlo v času policijske ure, zaradi česar so bile ulice prazne, poroča britanska mreža BBC. V ponedeljek je Odeso obiskal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je moral zaradi napadov za nekaj časa zateči na varno.
Po ocenah misije ZN število mrtvih v Mauripolju precej višje, kot so predvidevali
V Mauripolju naj bi umrlo precej več civilistov, kot so do sedaj predvidevali, je danes dejala vodja misije ZN za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner. Pojasnila je, da varnostne razmere zaenkrat še niso omogočale individualnega dokumentiranja primerov smrti civilistov.
Njena 60-članska ekipa naj bi do sedaj zabeležila skoraj 4000 smrti civilistov, dejansko število pa je verjetno višje za več tisoč mrtvih. »Mariupolj je velika črna luknja. Predvidevamo, da je tam na tisoče mrtvih civilistov, ki so umrli zaradi spopadov,« je poudarila.
Njena strokovna skupina je od začetka ruske invazije v Ukrajini dokumentirala številne kršitve človekovih pravic. Med njimi bi lahko bili tudi vojni zločini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Človekove pravice so kršene tudi ljudem, ki nimajo zadostne oskrbe, je vodjo misije povzela dpa. V kleti neke šole naj bi na primer umrlo okoli deset starostnikov, ki so bili tam ujeti več tednov. Vedno znova dobivajo tudi poročila o posilstvih, večinoma deklic in žensk, pa tudi dečkov in moških.
Najmanj 204 ljudi naj bi iz mesta odpeljali proti njihovi volji, in sicer 169 moških, 34 žensk in enega dečka. Storilci so bili skoraj izključno ruski vojaki in z njimi povezane skupine. Obstajajo tudi verodostojna poročila, da so bili ruski vojaki v ukrajinskem priporu trpinčeni in mučeni. Bognerjeva je kritizirala tudi nameščanje težkega orožja v šole, kar naj bi počeli ruski in ukrajinski vojaki, še poroča dpa.
V jeklarni Azovstal ostaja ujetih okoli sto civilistov in več kot tisoč vojakov
Vodja regionalnih vojaških oblasti Pavlo Kirilenko je danes dejal, da je v jeklarni Azovstal v Mauripolju še vedno ujetih okoli sto civilistov. Poleg njih pa je v jeklarskem kompleksu po podatkih Kijeva še več kot tisoč vojakov. V hudo poškodovanem mestu naj bi bilo po Kirilenkovih besedah sicer še vedno okoli 100.000 civilistov.
Namestnica ukrajinskega predsednika vlade Irina Vereščuk je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala, da je v jeklarni na stotine ljudi ranjenih. »Obstajajo ljudje s hudimi poškodbami, ki jih je treba nujno evakuirati. Razmere se iz dneva v dan slabšajo«, je dodala. Vereščukova je sicer v soboto izjavila, da so jeklarno že zapustili vsi civilisti, med njimi tudi otroci in starejši ljudje.
Ukrajinske enote so se ob ruskem obleganju Mauripolja vkopale v jeklarni Azovstal, saj jim je kompleks omogočil obrambo pred ruskimi napadi, piše nemška tiskovna agencija dpa.
V Ukrajini notranje razseljenih več kot 8 milijonov oseb
Več kot dva meseca po ruski invaziji na Ukrajino je število notranje razseljenih oseb naraslo na več kot osem milijonov ljudi, je danes sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Medtem pa je župan Kijeva Vitalij Kličko izjavil, da se je po prvotnem množičnem eksodusu civilistov v prestolnico vrnilo že skoraj dve tretjini prebivalcev.
IOM ocenjuje, da je bilo zaradi napada, ki ga je 24. februarja ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, prisiljenih svoje domove zapustiti skupno 13,686 milijona ljudi, od tega se jih je 8,03 milijona preselilo v druge dele Ukrajine, preostali pa so zapustili državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podatek o številu notranje razseljenih oseb je tako presegel vse prvotne napovedi.
Hkrati je na novinarski konferenci župan Kijeva naznanil, da se je skoraj dve tretjini prebivalcev prestolnice že vrnilo nazaj. Pred vojno je sicer v Kijevu živelo približno 3,5 milijona ljudi.
Nemška zunanja ministrica nenapovedano obiskala Ukrajino
Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je danes med nenapovedanim obiskom Ukrajine odpotovala v Bučo, kjer naj bi ruske sile po trditvah ukrajinskih oblasti izvedle poboje civilistov. Na obisku Ukrajine se ji je pridružil tudi nizozemski zunanji minister Wopke Hoekstra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ministrica Baerbock se je po poročanju AFP v Buči srečala s tamkajšnjimi prebivalci. Buča je bila pod nadzorom ruske vojske do pred enim mesecem, ko so se ruske sile umaknile s severa Ukrajine. Ob vrnitvi kraja pod nadzor Ukrajine, je bilo najdeno več trupel civilistov, za kar ukrajinske oblasti krivijo rusko vojsko.
Hoekstra pa je prek Twitterja sporočil, da je obiskal Irpin, še en kraj v neposredni bližini Kijeva, kjer naj bi ruska vojska prav tako izvajala grozodejstva. Šef nizozemske diplomacije je v sporočilu izpostavil, da njegova vlada finančno in s forenzičnimi strokovnjaki pomaga pri preiskavah Mednarodnega kazenskega sodišča in Združenih narodov domnevnih zločinov ruske vojske.
Annalena Baerbock iz vrst nemških Zelenih je sicer najvišja predstavnica nemških oblasti, ki je obiskala Ukrajino od začetka vojne. Kijev je v aprilu nameraval obiskati nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, a mu je ukrajinska stran na hitro preklicala vabilo, ker naj bi v preteklosti zagovarjal Rusiji naklonjeno zunanjo politiko. V Berlinu so incident označili za veliko žalitev. Kmalu zatem so v Kijev povabili nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pa je vabilo zaradi incidenta zavrnil.
