Deželne volitve so deloma tudi merjenje vmesnega časa za stranke na zvezni ravni, daleč najslabše pa sta jo odnesli dve. Ena je socialdemokratska SPD kanclerja Olafa Scholza, ki je končala šele na tretjem mestu s šestnajstimi odstotki podpore, kar je 11,3 odstotne točke manj kot pred petimi leti. To je njen najslabši rezultat v tej deželi po drugi svetovni vojni. V kampanji so bile sicer pomembne lokalne teme, vendar pa tudi energetika ter politične odločitve vlade v Berlinu ob vojni v Ukrajini.
Druga velika poraženka je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki s 4,4 odstotka ni dosegla petodstotnega praga. To je prvič, da je izpadla iz parlamenta v kakšni deželi, potem ko se je vanj uvrstila.
Drugi so bili Zeleni, ki so z 18,3 odstotka glasov precej izboljšali izid. V parlament so se uvrstili še liberalci (FDP) ter stranka danske manjšine SSW, za katero volilni prag ne velja.
Izidi so pomembni tudi zato, ker so dobra popotnica za CDU, slaba pa za SPD pred nedeljskimi volitvami v najštevilčnejši deželi Severnem Porenju-Vestfaliji, ki jim pravijo kar mini zvezne volitve. Ankete so zadnje dni napovedovale tesen boj za zmago med CDU in SPD. agencije
