Rezultati meritev športnovzgojnega kartona, ki v šolah potekajo od začetka aprila do sredine maja, kažejo, da sta se najbolj poslabšala vzdržljivost in koordinacija otrok. Rezultati letošnjih meritev so desetkrat slabši kot rezultati meritev pred epidemijo covida-19, je za STA opozoril vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc. Ob tem je poudaril, da gre za prve rezultate na podlagi meritev manj kot 10 odstotkov šol. Skupne in celovite rezultate, za katere sam sicer ne pričakuje, da bodo bistveno boljši od trenutnih, pa bodo predvidoma predstavili konec maja.
Kot je spomnil, so bile šole med prvim in drugim valom epidemije covida-19 zaprte, gibalna sposobnost otrok pa se je takrat zmanjšala. Čeprav so šole v kasnejših valovih epidemije odprli, pa se rezultati očitno niso izboljšali.
Starc kot razlog navaja pogoste odsotnosti otrok zaradi odrejenih karanten ob stiku otroka z okuženim z novim koronavirusom. Stikov z okuženimi je bilo po njegovih besedah veliko, dogajalo se je tudi, da so otroci zaključili z odrejeno karanteno, nato pa jim je bila zaradi ponovnega stika karantena odrejena ponovno.
Drugih razlogov za slabe rezultate meritev po njegovi oceni ni. »Nemogoče bi bilo, da bi po 10 letih pozitivnih trendov, ki so se vsako leto izboljševali ali v najslabšem primeru ostali na istem nivoju, padli tako globoko,« je poudaril.
Rešitev vsakodnevna ura športne vzgoje?
Rešitev, ki sicer ne bo hitra in enostavna, vidi v uvedbi vsakodnevne ure športne aktivnosti za vse otroke v šolah. Ob tem je spomnil, da je od leta 2011 do 2018 na šolah potekal projekt Zdrav življenjski slog, ki je dnevno uro športa za otroke omogočal in prinesel dobre rezultate. Na šolskem ministrstvu so po njegovih besedah po koncu projekta namesto vnosa dodatnih ur športne vzgoje v kurikulum uvedli nov program, ki pa zaradi različnih dejavnikov ni prinesel tako dobrih rezultatov. Na ministrstvu so ob tem v tem šolskem letu zmanjšali tudi sredstva za prostočasno vzgojo otrok in mladine.
Po njegovi oceni je možno projekt Zdrav življenjski slog z novim razpisom do novega šolskega leta v septembru znova zagnati, a meni, da je to zaradi aktualnih političnih razmer ob menjavi vlade le malo verjetno.
Prvi rezultati meritev, ki kažejo na slabše gibalne sposobnosti otrok, po njegovih besedah kažejo na vsesplošen počasnejši razvoj otrok: »Otroci so počasnejši v gibanju in v mišljenju, zato bodo v šolah letos ocene slabe.«
Če bodo otroci ostali na trenutni ravni gibalnih sposobnosti, bodo na trg delovne sile vstopili z do 15 odstotkov manjšo delovno učinkovitostjo kot predhodne generacije otok, je opozoril Starc. To pomeni milijardne izgube za gospodarstvo in velike obremenitve za zdravstveni sistem zaradi večjega obsega srčno-žilnih obolenj, depresij, sladkorne bolezni in samomorov, pa tudi več izostankov zaradi bolniške odsotnosti. »Če se reševanja problema ne bomo lotili aktivno, bomo v hudi stiski,« je še poudaril.