Državne oblasti niso sporočile, ali so žrtve civilisti ali obmejni vojaki, so pa dodale, da se bodo predstavniki obeh mejnih služb sestali že danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pereč problem regije je tihotapljenje, obmejne skupnosti pa se redno spopadajo tudi zaradi zemljišč za živino in vodnih virov. Prav tako sta obe državi nesoglasja glede meje spremljala v vseh treh desetletjih njune neodvisnosti, saj so se državni uradniki pri utemeljevanju svojih ozemeljskih zahtev sklicevali na različne zemljevide iz sovjetskega obdobja.
Odnosi med državama so se sicer po smrti dolgoletnega uzbekistanskega predsednika Islama Karimova leta 2016 občutno izboljšali. Uzbekistan in Kirgizistan sta lani podpisala sporazum o rešitvi mejnega spora, vendar sporazum ni bil ratificiran, potem ko so kirgiški državljani izrazili nezadovoljstvo zaradi pogojev, ki uzbekistanski strani zagotavljajo uporabo rezervoarja v Kirgizistanu.
Trenutno najbolj eksploziven konflikt v Srednji Aziji pa se odvija na kirgiški meji s Tadžikistanom, kjer je bilo lani v spopadih, v katerih so prav tako sodelovale vojaške enote, ubitih več deset ljudi.
